TFL Glasnik - številka 4, leto 2023, 31. 01. 2023
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Robert Šumi: Marsikdo si želi, da bi bila KPK moralni razsodnik
TEMA TEDNA
Primož Cunder
Hitrost sodišča (sodnika) je počasna
Že kar nekaj let je minilo od takrat, ko me je kot dežurnega odvetnika poklical preiskovalni sodnik in me določil za zagovornika po uradni dolžnosti Ničkrivemu Nedolžniću. Pristopil sem k zaslišanju in ko je bilo zaslišanje končano, je sodnik odredil pripor. Odbrzel sem v pisarno in spisal pritožbo, ki jo je senat v 48 urah na presenečenje vseh zavrnil. V žaru mladostne zagnanosti, z namenom primerne odebelitve stroškovnika, pa tudi iz res utemeljenih razlogov sem nato na Vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.
ČLANKI
mag. Emil Zakonjšek
Ustava, Sodni svet in odvetniki
Slovenija je demokratična in pravna država, ki temelji na delitvi oblasti. Koliko sta zakonodajna in izvršilna oblast ločeni, bi bilo mogoče razpravljati, saj sta preko strankarskega sistema (boljšega žal ne poznamo) nujno povezani. Vsi pa se vsaj načelno strinjamo, da je sodna veja samostojna in neodvisna. Postavlja se lahko vprašanje, kako sistem financiranja vpliva na neodvisnost sodstva, saj je financiranje odvisno od vlade in parlamenta, prek tega sistema pa preostala dva deležnika, posredno ali celo neposredno, vplivata na položaj sodstva in njegovo poslovanje, kar se nedvomno lahko odraža tudi na sodniški neodvisnosti.
ČLANKI
mag. Rosana Dražnik
Pasti pri izračunu odbitnega deleža in novosti po PZDDV-ju
Davčni zavezanci, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost, se v praksi pogosto vprašajo, kako pravilno določiti odbitni delež, torej delež DDV-ja, ki se lahko odbija. Formula z upoštevanjem prometa na ravni družbe, podana v Zakonu o davku na dodano vrednost, je po navadi najenostavnejša rešitev in tudi največkrat uporabljena v praksi. Vendar pa glede na naravo dejavnosti ni uporabna za vse. Poleti 2022 je bila sprejeta novela Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, s katero se v določenem delu spreminja izračun odbitka DDV-ja oziroma popravka odbitka DDV-ja pri osnovnih sredstvih, ki se uporabljajo za oproščeno in obdavčeno dejavnost oziroma kjer se spreminja namembnost uporabe. V prispevku so predstavljene najpomembnejše novosti s primeri, kako in kdaj izvesti popravek odbitka DDV-ja.
ČLANKI
Doc. dr. Mojca Gornjak
Inflation in 2022 and the impact on accounting
V obdobju po pandemiji covid-19 in geopolitičnih napetostih vse pogosteje slišimo besedo inflacija, saj se v zadnjih mesecih viša in presega tudi 10 % stopnje letne rasti, predvsem zaradi podražitev energentov in hrane. V nadaljevanju predstavljamo definicijo inflacije in vpliv na računovodske izkaze. Predstavljamo tudi računovodenje v razmerah hiperinflacije.