Notarski Vestnik - letnik 2026
Notarski vestnik izdaja Notarska zbornica v Ljubljani. Izhaja 1x letno. Posveča se strokovni tematiki in zastopa interese notarske stroke.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Marjana Tičar Bešter
Razmislek o lastni identiteti
»Notarius est publicus testis« – notar kot javna priča. Ta jedrnati latinski rek, ki se je ohranil skozi stoletja kontinentalnoevropske pravne tradicije, ne izraža zgolj simbolnega pomena, temveč povzema samo bistvo notarske funkcije: zagotavljanje avtentičnosti pravnih dejanj in utrjevanje pravne varnosti v pravnem prometu.
Dr. Bojan Podgoršek
EU Inc.
Konec prejšnjega tisočletja smo se v okviru specialističnega študija korporacijskega prava pri mariborski Pravni fakulteti odpravili v ZDA.
Marjana Tičar Bešter
Znamo izkoristiti prednosti notariata? Dr. Damjan Orož, predsednik Vrhovnega sodišča Republike
Dr. Damjan Orož je sodniško kariero začel kot okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Ljubljani, sprva na izvršilnem oddelku, bil tudi vodja izvršilnega oddelka, vodja enote za stečajne zadeve in podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani. Leta 2011 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, deset let kasneje pa za vrhovnega sodnika, kjer sodi predvsem na gospodarskem področju. Je avtor več strokovnih prispevkov s področij insolvenčnega prava, izvršilnega prava, civilnega procesnega prava, stvarnega in obligacijskega prava. Kot predavatelja ga s strokovnih izobraževanj dobro poznamo tudi notarji. Tokrat smo ga kot nedavno imenovanega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije povprašali o mnenju glede notariata in njegovem aktualnem položaju v slovenski družbi.
Dr. Peter Podgorelec
Predvidene novosti v Zakonu o gospodarskih družbah – novela ZGD-10
Kmalu po sprejemu novele Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1M1 v decembru leta 2024, katere osnovni namen je bil implementacija različnih evropskih direktiv v zvezi s trajnostnim poročanjem, poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ter spodbujanjem uravnotežene zastopanosti spolov v organih, je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS pričelo s pripravo naslednje novele ZGD-1, novele ZGD-1O. Vmes je bila sprejeta kratka novela ZGD-1N,2 ki je zgolj podaljšala roke v zvezi s trajnostnim poročanjem.
Dr. Bojan Podgoršek
Gospodarsko interesno združenje in relevantni vpisi v sodni register
Gospodarsko interesno združenje (GIZ) je pravna oseba. Lastnost pravne osebe pridobi z vpisom v register, ki ga vodi sodišče (glej prvi odstavek 565. člena in prvi odstavek 44. člena Zakona o gospodarskih družbah).2 GIZ lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika.
Brigita Lenarčič
Mladoletniki kot družbeniki
Do vključitve mladoletnih oseb v lastniško strukturo gospodarskih družb lahko pride na različnih pravnih podlagah. Dedovanje je zgolj eden od pravnih temeljev udeležbe mladoletnikov kot družbenikov. Mladoletna oseba lahko sodeluje tudi pri ustanovitvi družbe ali postane družbenik pri razpolaganju s poslovnim deležem, ki ima za posledico pridobitev poslovnega deleža na strani mladoletnika.
Dr. Corrado Malberti
Vloga notarjev v gospodarskem pravu v državah članicah Evropske unije (EU) v luči izzivov, ki jih prinaša predlog o družbi EU Inc
Že od samega začetka imajo notarji ključno vlogo v pravu družb EU. Ta vloga se je sčasoma razširila, nedavno sprejeta Direktiva (EU) 2025/25 pa jo je še dodatno okrepila. Čeprav v državah članicah EU veljajo različni pravni okviri in se vloga notarjev med posameznimi pravnimi sistemi nekoliko razlikuje, so njihove osnovne naloge podobne: ti strokovnjaki delujejo kot varuhi pravne varnosti in zakonitosti.
Dr. Johannes Rübbeck in Markus Brückner
Zniževanje minimalnih standardov prek EU Inc.?
S predlogom za EU Inc. želi Evropska komisija v evropsko gospodarsko pravo uvesti 28. pravni režim, da bi zmanjšala razdrobljenost, spodbudila digitalne postopke in okrepila konkurenčnost enotnega trga.
Agnes Winkelmaier
Avstrijski notar v gospodarskem pravu in izzivi 28. režima (EU Inc.).
Avstrijski notarji, podobno kot slovenski notarji, igrajo osrednjo vlogo v gospodarskem pravu prek obvezne notarske oblike ključnih korporativnih aktov. To vključuje ustanovitev družb z omejeno odgovornostjo (kot sta GmbH in FlexKap), prenos deležev, določene korporativne sklepe, reorganizacije in ustanovitve zasebnih fundacij. V praksi to pomeni, da notar ni zgolj formalni overitveni organ, temveč tudi bistveni porok pravne varnosti, preverjanja identitete in upoštevanja obveznih pravil.
Dr. Bojan Podgoršek
Obligacijske pogodbe z dednopravnimi učinki
Vsaka pogodba o odsvojitvi premoženja, vključno s prodajno in darilno pogodbo, vpliva tudi na dedovanje (ima dednopravne učinke), saj odsvojeno premoženje ne bo sodilo v zapuščino. Osnovna razlika med dovoljeno in nedovoljeno pogodbo dednopravnega značaja je v tem, da odsvojitelj na podlagi prve razpolaga s premoženjem, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, na podlagi druge pa s premoženjem, ki ga bo imel v trenutku svoje smrti, kar po slovenskem pravu ni dovoljeno.
Manca Majcen Podgoršek
Povezani pravni posli
Zakon o notariatu (ZN)1 v drugem odstavku 43. člena določa, da je notar dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine o povezanih pravnih poslih. Ta člen nalaga notarju dolžnost, da stranke pozove k predložitvi listin o povezanih poslih, jih opozori na pravne posledice in v primeru, da odklonijo predložitev teh listin, zavrne sestavo notarskega zapisa. Ta določba je tesno povezana z notarjevo splošno pojasnilno dolžnostjo iz 42. člena ZN.
Mag. Nataša Erjavec
Notarka »samo nekaj prebere«
Pred dobrimi tridesetimi leti sem se odločila, da službo na sodišču zamenjam za delo v notariatu. Stric Jože (pravzaprav bratranec moje mame) je bil ogorčen: »A si zato študirala, da boš zdaj samo štempljala? Sodnik odloča, odvetnik brani svoje stranke, notar pa … samo štemplja.«
Jernej Jeromen in mag. Bojana Vogrinec
Novosti na področju preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije
V zadnjem obdobju v okviru Notarske zbornice Slovenije veliko časa namenjamo področju preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije1 (v nadaljnjem besedilu: PPDFT). Razlogov za tako ravnanje je več: sprejet je bil novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma2 (v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-2), ki je na novo določil obveznosti zavezancev glede izvajanja ocene tveganja; odbor Sveta Evrope Moneyval se je odločil izvesti oceno Slovenije na področju preprečevanja pranja denarja; na področju Evropske unije je bil ustanovljen Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA).3
Pravno mnenje v zadevi VIII Pg 1879/ 2021
Odgovornost notarja pri sestavi pravnih poslov
Pravno mnenje sta recenzirali in k njegovi vsebini pritrdili prof. dr. Tjaša Ivanc in izr. prof. dr. Petra Weingerl (obe Pravna fakulteta Univerze v Mariboru).«
Mag. Bojana Vogrinec
Notariat 30 let
Leta 2025 je slovenski notariat obeležil 30. obletnico svoje vnovične uvedbe v samostojni Republiki Sloveniji, ki od leta 1995 temelji na neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti. Osrednja slovesnost je potekala 3. junija 2025 v Ljubljani, udeležili pa so se je številni visoki predstavniki pravosodja in države ter ugledni gosti iz tujine.
Danijela Cvijanović Fakuč
Poročilo z razstave oporok novembra 2025
Novembra 2025 je bila postavljena razstava z naslovom »Spodaj podpisani. Oporoke velikih Italijanov in Slovencev«.
Nina Kralj Frece
Svet v Sloveniji – EL@N II projekt in Projekt JuWiLi 2 .
Notarska zbornica Slovenije nadaljuje sodelovanje v projekt EL@N III (EU Law for Notaries), ki predastavlja nadaljevanje že izvedenih sklopov izobraževalnih vsebin za notarje, ki so bile pripravljene že v projektih EL@N in EL@N I, in predstavlja pomembno pobudo Evropske komisije za krepitev znanja in sodelovanja med notarji v Evropski uniji.
Aleksander Šanca
Kronološki pregled dela Notarske zbornice Slovenije 1. 7. 2024–30. 4. 2026
Izvršni odbor se je v drugi polovici leta 2024 sestal na petih rednih sejah, in sicer 8. 7., 9. 9., 14. 10., 11. 11. in 9. 12. Obravnaval je aktualne spremembe zakonodaje, problematiko poslovanja notarjev, uporabo notarskih predpisov in vloge strank.
Marjana Tičar Bešter
Notarka, ki je znala poslušati med vrsticami, intervju s Stašo Lepej, upokojeno notarko iz Zagorja ob Savi
Že nekaj let je v Notarskem vestniku ena od stalnih rubrik predstavljanje notarjev, ki se ob uspešnem delu v notariatu v prostem času ukvarjajo z mnogoterimi zanimivimi dejavnostmi. Ena od njih je vsekakor tudi povsem sveža upokojenka iz naši vrst, Staša Lepej. Študij na Pravni fakulteti je brez enega dneva absolventskega staža zaključila 1982 (bila je med najmlajšimi diplomanti), se po študiju najprej zaposlila v gospodarstvu v današnji družbi Bartec – Varnost kot direktorica splošno kadrovskega področja, leta 1985 odšla v odvetništvo, 2007 pa prestopila v notarske vrste.
Staša Lepej
Dr. Ivo Šorli – Notar naj bo, je rekla mati
Serijo člankov o notarjih, ki so v preteklosti zaznamovali svoj čas in prostor ne samo s pravniškim delom, nadaljujem z notarjem dr. Ivom Šorlijem. Svoje sledi je pustil v literaturi, saj je bil ploden pisatelj, pesnik in tudi prevajalec. Najbrž je bil eden redkih notarjev, ki je notariat opravljal v toliko različnih krajih.
Janez Ferlež
Onstran in še naprej
Za Notarski vestnik v častni spomin tistega davnega bodočega 21. aprila leta 2046, ko so bile notarjem ravnokar dodeljene zapuščine.
Staša Lepej
Anekdote iz slovenskih notarskih pisarn 2025
Anekdote iz slovenskih notarskih pisarn 2025