Portal TFL
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Timon Hren
Polovička – here we go again …
BPP je težava. Za neposvečene: sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je težava za državo: stane. Preveč. S ciljem obvladovanja stroškov je bila oblikovana delovna skupina, ki naj bi sestavila predloge, ki bodo sistem dodeljevanja BPP racionalizirali, beri: zmanjšali obseg stroškov.
Andrej Razdrih
Konvencija o varstvu odvetniškega poklica – majhen korak za naš poklic, a velik skok za vladavino prava
Odbor ministrov Sveta Evrope je 12 . marca 2025 v prisotnosti predstavnikov Sveta evropskih odvetniških zbornic in pravniških organizacij (CCBE) sprejel Konvencijo o varstvu odvetniškega poklica (Convention on the Protection of the Profession of Lawyers). Gre za prvo mednarodno pravno obvezujočo konvencijo, ki je izrecno namenjena zaščiti odvetniškega poklica in jo lahko podpišejo tudi države, ki niso članice Sveta Evrope.
dr. Rok Čeferin
Pomen odvetništva za varstvo človekovih pravic in svoboščin
Za ustavnega sodnika sem bil izvoljen leta 2019, torej pred dobrimi petimi leti, pred tem pa sem skoraj 30 let opravljal odvetniški poklic. V svoji sorazmerno novi vlogi sodnika lahko z drugega zornega kota kot prej spremljam delo odvetnic in odvetnikov ter razumem, kako pomembno vlogo imajo pri varovanju človekovih pravic.
Jerneja Pečoler
Pogodba namesto razlastitve kot upravna pogodba
V slovenski pozitivni zakonodaji boste zaman iskali definicijo upravne pogodbe. Definicijo upravne pogodbe je najprej oblikovala pravna teorija, nato pa jo je prevzela in potrdila sodna praksa. Zdaj razpolagamo z utrjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki kot taka v slovenskem prostoru izjemoma, zaradi odsotnosti zakonske ureditve upravne pogodbe, dejansko pomeni vir prava.
dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
Pravna ureditev nujnega dedovanja – novejši trendi
Nujno dedovanje je, kot poseben institut dednega prava, ki omejuje posameznikovo svobodo razpolaganja s premoženjem za primer smrti, deloma pa tudi njegova neodplačna razpolaganja za časa življenja, od nekdaj zanimiv predmet proučevanja. Pripravljalci vseh velikih evropskih civilnopravnih kodifikacij so si zastavljali vprašanje, kako na kar najbolj primeren način urediti posebno obliko zakonitega dedovanja, da bo ustrezno uravnotežila legitimne interese različnih deležnikov. Na eni strani tehtnice je zapustnikova svoboda testiranja, na drugi strani pa pravica zapustnikovih svojcev do dedovanja in s tem upoštevanja načela solidarnosti v družini tudi v času po zapustnikovi smrti.
Petja Plauštajner
Novosti pri upravljanju pogodb FIDIC, ki jih prinaša Mavrična zbirka 2017
FIDIC, Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, ustanovljeno davnega leta 1913 v belgijskem Gentu, je danes po zaslugi svojih skrbno pripravljenih vzorcev pogodb globalno dobro prepoznano. Če so leta 1913 pogum za ustanovitev združenja FIDIC imela le tri nacionalna združenja svetovalnega inženiringa (Belgija, Francija, Švica), danes članice nacionalnih združenj svetovalnih inženirjev prihajajo že iz več kot 90 držav.
Petja Plauštajner
Sodna ali arbitražna pristojnost reševanja sporov po pogodbah FIDIC
FIDIC, Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, je globalno prepoznavno po vzorcih pogodb za različne vrste gradnje. Združenje, ki je bilo ustanovljeno pred več kot 100 leti, natančneje leta 1913, ima danes že več kot 100 polnopravnih in pridruženih članic z vsega sveta. Prvi pogodbeni vzorec je FIDIC izdal leta 1957. Šlo je za prvo izdajo t. i. Rdeče knjige, ki je to poimenovanje dobila zaradi barve svojih platnic. Navada poimenovanja vzorcev pogodb FIDIC po barvi platnic se je ohranila vse do danes.
Mina Kržišnik
Izziv izvršbe na kriptovalute
Kriptovalute so spremenile finančni svet z decentralizacijo, anonimnostjo in brezmejnimi transakcijami. Vendar te iste lastnosti pomenijo pravo nočno moro, ko pride do izvršbe na ta sredstva. Kako zaseči premoženje, ki nima fizične oblike? Kako izslediti sredstva, skrita za kriptografskimi ključi?
Bogdan Greif
Ali ZPIZ in Republika Slovenija diskriminirata delavce migrante?
Na koncu naslova je vprašaj, saj bi bilo koristno prebrati kakšno drugačno mnenje ali pojasnilo. V članku so delavci migranti fizične osebe, ki so bile zaposlene (v delovnem ali podobnem razmerju) ali so opravljale samostojno dejavnost v različnih državah oziroma v različnih sistemih socialne varnosti in so bile na tej osnovi vključene v različne (običajno obvezne) sisteme zavarovanja za primer starosti ali invalidnosti.
mag. Barbara Škrabar Damjanović
Vloga poslovne obveščevalne dejavnosti v gospodarstvu
Dejstvo je, da živimo v času, ko je količina podatkov podivjala. To s seboj prinaša obilo nevarnosti, recimo globoke ponaredke (deepfake) itn. Kako je v tej poplavi podatkov možno potrditi, da neka informacija drži? To še nikoli v zgodovini ni bilo težje. Glede na hipertrofijo informacij je ključen izziv, kako vodstvu gospodarske družbe ali organizacije posredovati prave informacije v pravem času, da bo lahko sprejelo pravo odločitev. Kar 90 odstotkov potrebnih obveščevalnih informacij je možno pridobiti iz javno dostopnih podatkov. Taka količina informacij pa zahteva nadaljnjo vsebinsko analitiko, za kar potrebujemo ustrezno usposobljenost in znanje.
Barbara Hribar in Tea Martinović
Pravice mladoletnih nosečnic pri umetni prekinitvi nosečnosti
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti, ki se jo največkrat kar enači z reproduktivnimi pravicami, je v prvi vrsti politična tema. V državah, kjer ima močno oziroma vidno vlogo Katoliška cerkev, je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok precej otežena. To je v našem prostoru vidno na primer na Poljskem, kjer je leta 2020 poljsko Ustavno sodišče presodilo, da splav v primeru deformacije zarodka ni dovoljen, s čimer je pravica do splava dovoljena le še v primeru posilstva ali incesta. Znan je primer Hrvatice, ki kljub temu, da je na Hrvaškem umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, tam te ni mogla opraviti.
Andrej Razdrih
Primož Feguš: Funkcija predsednika Atletske zveze Slovenije me je prisilila, da sem v odvetniški pisarni še bolj efektiven
Primož Feguš je član Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) od leta 2006. Leta 2013 je magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani iz civilnega in gospodarskega prava. Dodatno se je izobraževal na Univerzi Washington & Lee3, School of Law v Lexingtonu v ameriški zvezni državi Virginija, kjer je obiskoval študij mednarodnega gospodarskega in pogodbenega prava. Leta 2016 mu je OZS podelila status specialista za področje gospodarskega prava. Redno objavlja strokovne članke v slovenskih strokovnih pravniških revijah.
Timon Hren
Joseph A. Mussomeli: »Sodniki so nekako filozofski kralji, kot jih je opisal Platon. To so ljudje, ki naj bi bili nedotakljivi. In to potrebujete v vseh družbah, vseh sodobnih zahodnih družbah.«
Nekdanji ameriški veleposlanik, karierni diplomat, danes pa tudi pronicljiv esejist. Vse to je Joseph A. Mussomeli. Po koncu diplomatske kariere je postal reden avtor za spletni portal The Imaginative Conservative, kjer v svojih kolumnah z ostrim peresom razmišlja o veri, propadu Zahoda, prihodnosti demokracije in krizah sodobnega časa. Prav ti zapisi so bili povod za pogovor o njegovem pogledu na svet, politiko in družbo.
Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika A. A. iz Odvetniške družbe A. o.p., d.o.o. z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike (št. 1992/2024, 2000/2024, 2040/2024, 148/2025, 332/2025)
Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je v skladu s 6. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike, na podlagi prijav B. B., C. C., Č. Č., D. D. in E. E., obravnavala ravnanje odvetnice A. A. ter sprejela stališče (št. 1992/2024, 2000/2024, 2040/2024, 148/2025, 332/2025, 10. april 2025).
Zapisnik s skupščine OZS (16. april 2025)
V dvorani Safir hotela Grand Plaza v Ljubljani je 16. aprila 2025 potekala skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Začetek dela skupščine je bil odložen za pol ure, saj ob 17. uri, ki je bila določena za začetek skupščine, ni bila navzoča ena tretjina vabljenih odvetnikov.
Zapisnik s skupščine OZS (10. junij 2025)
V Vijolični dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je 10. junija 2025 potekala skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Začetek dela skupščine je bil odložen za pol ure, saj ob 17. uri, ki je bila določena za začetek skupščine, ni bila navzoča ena tretjina vabljenih odvetnikov.
Statistika OZS
1922 odvetnikov, 109 kandidatov, 199 pripravnikov, 298 odvetniških družb in 26 civilnih odvetniških družb
Izbrisi odvetnikov iz odvetniškega imenika OZS
24. 3. 2025: Kim Rotar Recelj, odvetnica v Ljubljani, Nazorjeva ulica 2 (zaposlena v Odvetniški družbi Dobravc-Tatalovič & Kač o.p., d.o.o.), ker se je odrekla opravljanju odvetniškega poklica.
Klavdija Kerin, mag. Aleš Velkaverh in Petra Janželj
Seja stalnega odbora CCBE na Dunaju
Slovenska delegacija – odvetnici Klavdija Kerin in Petra Janželj ter predsednik OZS Janez Starman – se je 27. februarja 2025 na Dunaju udeležila seje Stalnega odbora CCBE (Svet evropskih odvetniških zbornic in pravniških organizacij). Seji je predsedoval predsednik Thierry Wickers, skupaj s podpredsedniki, in sicer prvim podpredsednikom mag. Romanom Završkom, drugim podpredsednikom Alexom Tallonom in tretjo podpredsednico Imbi Jürgen.
Alenka Košorok Humar
Srečanje predsednikov zbornic v Parizu
Kot predsednica ljubljanskega območnega zbora odvetnikov in predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) sem se med 11. in 14. junijem 2025 na povabilo pariške odvetniške zbornice kot gostiteljice (trenutno je v Parizu 35.000 odvetnikov) udeležila srečanja predsednikov zbornic – World City Bar Leaders 2025 – iz številnih držav in kontinentov (na primer Italija – Milano, Nemčija – Berlin, Nizozemska – Amsterdam, Poljska – Varšava, Libanon – Bejrut in Tripoli, Kanada – Quebec in Montreal, Združene države Amerike – New York in San Francisco, Mehika – Mexico City, Kongo in Slonokoščena obala).
Alenka Košorok Humar
Odvetništvo včeraj, danes in jutri
V Osijeku na Hrvaškem je 23. maja 2025 potekala XVI. Konferenca odvetnikov in odvetniških pripravnikov z naslovom »Odvetništvo včeraj, danes in jutri«. Na povabilo Hrvaške odvetniške zbornice se je konference udeležila direktorica Odvetniške akademije OZS Alenka Košorok Humar, ki je prek on-line povezave nagovorila zbrane goste na konferenci. V nadaljevanju objavljamo njen pozdravni nagovor.
Ivana Bendow
Postopoma, potem pa nenadoma (3.)
V Hemingwayevem romanu The sun also rises na vprašanje, kako je šel v stečaj (How did you go bankrupt?), propadli podjetnik odgovori: »Postopoma, potem pa nenadoma.« (Gradually, and then suddenly.)
Andrej Razdrih
Uporaba umetne inteligence v pravu
V Vijolični dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se je pod okriljem Odvetniške akademije OZS 19. junija 2025 začelo izjemno pomembno izobraževanje odvetnikov z naslovom Uporaba umetne inteligence v pravu. Prvi dan smo udeleženci spoznavali teorijo praktične uporabe za odvetnike, v juliju pa sledijo praktične delavnice.
Stanislav Fortuna
Šestjezični pravni slovar (42.)
SLOVENSKO SRBSKO//HRVAŠKO ANGLEŠKO// ~ ZDA NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKO
Andrej Razdrih
Dr. Vid Žepič: Martin Pegius (1519–1592)
Dr. Vid Žepič, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je na izredno poglobljen znanstven in hkrati zanimiv način za vsakega bralca predstavil življenje in delo najbolj znanega pravnika slovenskih dežel – Martina Pegiusa. Zagotovo je to knjiga, ki sodi na polico vsakega odvetnika!
Alenka Košorok Humar
Dr. Marko Pavliha: Potop
Roman Potop, ki ga je napisal dr. Marko Pavliha, je knjiga, ki jo prebereš na mah, in je leposlovno delo, ki ti jemlje dih. Zelo je drugačno od avtorjevih dosedanjih del, čeprav se navezuje na vsa njegova dosedanja razmišljanja in mnogotere zapise ter jih nadaljuje. Zadnji je bil Svetilnik, avtobiografsko delo, o katerem sem na straneh te revije že pisala. Tisti ima logičen konec, o Potopu pa ne bom razkrila vsebine zaključka romana. Naj ostane skrivnost, ki vas bo gnala, da knjige ne izpustite iz rok, ne glede na to, kam vas bo vodila pot tega poletja.
dr. Peter Čeferin
Odvetnik dr. Ivan Tavčar
Dr. Ivana Tavčarja (1851–1923) poznamo predvsem kot pisatelja, nekateri kot politika, le redki pa kot odvetnika, čeprav je bil odvetnik pravzaprav vse življenje. Tudi pregled strokovne in znanstvene literature kaže na to, da je Tavčarjevo odvetniško delovanje povsem neraziskano. Hkrati ta kaže, da večina avtorjev, ki v različnih zapisih omenjajo Tavčarjevo pravniško izobrazbo, sploh ne razlikuje med pojmoma odvetnik in pravnik.
Odvetnik potuje
Če se boste fotografirali na zanimivem kraju – doma ali po svetu – z našo revijo v roki, bomo fotografije objavili.
Andrej Razdrih
Stanislavu Fortuni v slovo (1940–2025)
Stanka sem spoznal leta 1994, ko sva bila oba izvoljena v novo enotno Mestno občino Ljubljana. On je bil izvoljen kot kandidat Demokratske stranke, jaz pa na listi skupine volilcev Rad imam Ljubljano.
Andrej Razdrih
Okrogla miza o Konvenciji o varstvu odvetniškega poklica
Na Pravni fakulteti (PF) Univerze v Mariboru, ki ima svoje prostore v stavbi nekdanje klasične gimnazije, je 9. junija 2025 potekala okrogla miza o sprejemu Konvencije o varstvu odvetniškega poklica. Okroglo mizo so organizirali PF Univerze v Mariboru, Svet evropskih odvetniških zbornic in pravniških organizacij (CCBE), Odvetniška akademija OZS in Odvetniška zbornica Slovenije (OZS).
dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
Sinopsisa: Pravna ureditev nujnega dedovanja – novejši trendi
V prispevku avtorica obravnava problematiko nujnega dedovanja, ki omejuje zapustnika pri prostem razpolaganju z njegovim premoženjem za primer smrti, pod določenimi pogoji, ko gre za neodplačna razpolaganja, pa tudi za časa življenja.
Petja Plauštajner
Sinopsisa: Novosti pri upravljanju pogodb FIDIC, ki jih prinaša Mavrična zbirka 2017
Kvalitetno upravljanje gradbene pogodbe je nujen pogoj za uspešno izvedbo gradbene investicije. Pri mednarodnih gradbenih in investicijskih projektih se v Sloveniji še vedno najpogosteje uporabljajo pogodbe FIDIC, Mavrična zbirka iz leta 1999, čeprav je FIDIC že leta 2017 izdal posodobljeno izdajo (ponovni natis 2022).
Mina Kržišnik
Sinopsisa: Izzivi izvršbe na kriptovalute
Članek obravnava pravne izzive izvršbe na kriptovalute – digitalna sredstva brez fizične oblike, ki jih je težko izslediti in zaseči. Zaradi njihove digitalne narave, decentralizacije in anonimizacije pravni sistemi težko zagotavljajo učinkovito izterjavo dolgov.