Odvetnik | TFL

Timon Hren

BPP naš (ne)srečni

Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je v svojem bistvu tisti del odvetništva, ki neposredno uresničuje ustavno pravico do sodnega varstva. Je »naš«, ker ga izvajajo odvetniki. BPP se namreč financira iz skupne malhe, v kateri domujejo tudi sodni tolmači in izvedenci. Tu pa nastane globok statusni razkorak.

Andrej Razdrih

Predvolilna bombonjera za vse – razen za varuhe človekovih pravic

Slovenija je v zadnjega pol leta postala dežela radodarnosti. Kot je v Pravni praksi duhovito zapisal dr. Samo Rugelj, država svojim državljanom ni delila le predvolilnih bombončkov, temveč kar celo bombonjero. Vsi zaposleni z javnim sektorjem vred so se veselili božičnice, delavci so pozdravili 15-odstotni dvig minimalne plače, upokojenci so dočakali dvojno uskladitev pokojnin, študentom pa so urne postavke poskočile za petino. Celo sodnikom in tožilcem, za kar smo se zavzemali tudi v odvetniških vrstah, so se plače končno premaknile pošteno navzgor. Praktično celotno delovno ljudstvo te države je bilo deležno finančnega »usklajevanja « z realnostjo. Razen enih. Odvetnikov.

mag. Nina Betetto

Posledice gradnje zakonca na nepremičnini drugega zakonca

Kadar zakonca ali zunajzakonska partnerja gradita na nepremičnini, ki je posebno premoženja le enega od njiju, je po razpadu njune zveze eno od osrednjih premoženjskopravnih vprašanj, do kakšnega sodnega varstva je upravičen zakonec, ki je vlagal v tujo nepremičnino. Mu gre le obligacijsko ali tudi stvarnopravno varstvo? Odgovor na to dilemo, ki je povsem praktična, je sistemske narave in izvira iz različnih funkcij, ki jih v civilnem pravu opravljata stvarno in obligacijsko pravo, oziroma iz načina, kako pravni red razporeja in hkrati korigira premoženjske učinke med posamezniki.

Luka Švab

Pasiva skupnega premoženja – obveznosti, deleži in zahtevki

Ko govorimo o skupnem premoženju zakoncev, se pogosto osredotočamo na t. i. aktivo skupnega premoženja, torej na premoženjske pravice (nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, poslovne deleže ipd.), ki so bile pridobljene z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti. Vendar pa celotna slika skupnega premoženja ni popolna brez obravnave njegove pasive, tj. obveznosti oziroma dolgov, ki bremenijo skupno premoženje in oba zakonca.

Tina Šnajder

Bližnjice? Pregled napak delodajalcev

V slovenskem delovnem okolju je med delodajalci pogosto prisotno prepričanje, da sodišča v delovnih sporih odločajo v korist delavcev, čeprav taka predstava ne odraža dejanskega stanja sodne prakse. Zaradi tovrstnega prepričanja se nekateri delodajalci poslužujejo različnih načinov izogibanja delovnopravnim obveznostim oziroma sprejemajo prakse, ki so lahko na prvi pogled učinkovite, dokler ne postanejo predmet sodne presoje ali inšpekcijskega nadzora. V takih primerih pa se pogosto izkaže, da so posledice za delodajalce bistveno bolj obremenjujoče, kot bi bile, če bi svoje ravnanje že od začetka uskladili z veljavnimi pravnimi predpisi.

Borut S. Pogačnik

Razpad rokopisa – posegi umetne inteligence

Pri obravnavanju forenzičnega preiskovanja pisav se je treba ozreti v zgodovino rokopisa. Psihofizična kretnja, s pomočjo katere udejanjamo svoje misli na papirju ali drugem mediju za pisanje, se nam danes zdi samoumevna. Manj pa se zavedamo, da je pisava nastala iz podob ali slik, s katerimi smo v pradavnini drugim sporočali svoje uspehe pri lovu, zajetje sužnjev ali zmago nad sovražnikom. Skozi 4000-letno obdobje se je pisava spreminjala in danes je bolj ali manj razvidna v črkopisih, kjer so črke namenjene zaznavanju določenega glasu.

Martina Žaucer Hrovatin in mag. Mitja Jelenič Novak

Namesto predavanj – kratke predstavitve in strokovne razprave

Kazenska sekcija Odvetniške šole je bila, vse od svoje prve izvedbe, tradicionalno zasnovana kot sklop klasičnih predavanj, ki so jih, bolj ali manj obrobno, spremljale kakšne debate. Če je dopuščal čas, smo se posvečali tudi vprašanjem udeležencev. Letos bomo poskusili z novim formatom. Daljša klasična predavanja bodo nadomestila štiri krajša, vsako v trajanju 30 minut, nato pa daljše strokovno posvetovanje med sodelujočimi predavatelji o predstavljenih temah, z aktivnim sodelovanjem občinstva.

dr. Damjan Korošec

Deepfake in spolno kazensko pravo

(Ameriško-)angleška beseda deepfake je sintagmatski izraz, sestavljen iz pojmov »deep learning« (tehnika učenja s pomočjo umetne inteligence, imenovana globoko umetnointeligenčno oziroma tudi umetno nevronsko učenje) in »fake« (ponarediti, imitirati, popačiti, izmaličiti). Označuje realistično delujoče medijske vsebine (zvok, fotografije, video itd.), ki so bile ustvarjene ali spremenjene s tehnikami umetne inteligence (UI, bolj znana z angleškim akronimom AI, artificial intelligence).

Jan Stajnko

Družbena sprejemljivost kot instrument kazenskega prava v rokah odvetnika

Družbena sprejemljivost je instrument splošnega dela kazenskega prava, ki se je v slovenskem prostoru iz različnih razlogov izmikal podrobnim teoretskim analizam. V tem prispevku družbeno sprejemljivost bralcu nazorno predstavim, pri čemer izhajam iz primerjalne nemško-slovenske raziskave, ki sem jo opravil za namene doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. To pomeni, da se sprehodim skozi ključne ugotovitve moje doktorske disertacije z naslovom »Družbena sprejemljivost ravnanja v kazenskem pravu«, izdelane pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca.

dr. Luka Vavken

Privilegij zoper samoobtožbo v novejši sodni praksi: izročitev in zasegi predmetov

Pravica molčati zato, da ne škoduješ sebi ali drugim, je na prvi pogled videti enostavna. Pretekle generacije so se z njo seznanile ob branju (v našem kulturnem okolju nekdaj dobro znane) legende o češkem mučencu Janezu Nepomuku, ki ga je v 14. stoletju umoril kralj Venčeslav, ker mu ni hotel izdati vsebine kraljičine spovedi. V sodobnem času je širši javnosti ta pravica znana iz angleških filmov, ki prikazujejo boje med tožilstvom in obrambo v sodni dvorani, ko obdolženec v nekem trenutku izgovori znamenite besede »I am taking the fifth.« V obeh primerih na videz preprosto in skoraj romantično: oseba pač ni spregovorila, kar je v prvem primeru imelo za posledico njeno smrt v reki Vltavi, v drugem primeru pa molk obeta napet razplet (filmske) sodne drame. Na tej točki je zgodba za laičnega opazovalca končana. V svetu prava ima privilegij zoper samoobtožbo bistveno globlji in zahtevnejši pomen.

Neža Miklič

»Če bi bilo res tako zelo hudo, bi že odšla!« Je res tako enostavno?

Podoba družine 21. stoletja je podoba skupnosti, podpore, razumevanja, ljubezni in neusahljivega vira moči. Sodobna družba in mediji nam vsak dan določajo pravila, po katerih so popolne družine umetno ustvarjene podobe nasmejanih staršev (očeta in mame) ter otrok, dečka kot prvorojenca in njegove nekaj let mlajše svetlolase in modrooke sestrice. Ozadje iluzije popolne družine dopolnjuje velika hiša in pes srednje velikosti, status družinski.

dr. Katja Triller Vrtovec

Odškodninska odgovornost v zdravstvu zaradi neopravljene zdravstvene storitve

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), plačilo zdravstvenih storitev.Jezikovna razlaga zakonske določbe torej govori o pravici do plačila zdravstvenih storitev. Kljub temu Delovno-socialni oddelek Vrhovnega sodišča RS kot argument, zakaj »zavarovanim osebam v našem sistemu (v nasprotju z jezikovno opredelitvijo v navedenem členu) ni zagotovljeno (neposredno) plačilo zdravstvenih storitev«, navaja, da »ZZZS teh storitev ne plača zavarovanim osebam (razen izjemoma), temveč neposredno izvajalcem zdravstvene dejavnosti«.

Nina Radulovič

Kincugi v pravu

V članku obravnavam mediacijo kot pravni institut skozi prizmo pravne kulture in razmerja s sodnim postopkom ter v luči svetovanja stranki pri izbiri najustreznejšega postopka reševanja spora. Metafora kincugija v tem kontekstu ne pomeni estetske idealizacije sporov, temveč analitično orodje za razumevanje različnih načinov njihove pravne obravnave.

Milan Vajda

Subjektivne značilnosti pravnih poslov brez podlage (razloga)

Pravni posli brez podlage (razloga) oziroma kavze so v skladu z določbo 39. člena Obligacijskega zakonika (OZ) nični. V dejanskem življenju je takih ničnih pravnih poslov presenetljivo veliko, ni pa v tej zvezi veliko izoblikovane sodne prakse. V nadaljevanju bom prikazal nekatere subjektivne značilnosti takih pravnih poslov in poskušal razložiti razloge za izostanek sodne prakse, kar posledično omogoča njihovo eksistenco in esenco. Ključno pa je spoznanje, da so ravno odvetniki tisti, ki lahko skozi svojo odvetniško prakso najlažje zaznavajo primere omenjenih ničnih pravnih poslov, saj so praviloma odvetniki tisti, ki pripravijo vso potrebno pravno argumentacijo – v primeru vložitve tožbe (actio) ali v primeru vložitve ugovora (exceptio).

Boštjan Špec

Uspešna vrnitev Slovenske arbitražne konference

Po več letih premora smo imeli v novembru 2025 vsi, ki nas arbitraža zanima (in smo konferenco že pogrešali), vnovič priložnost, da se srečamo na Slovenski arbitražni konferenci, ki jo je organizirala Stalna arbitraža pri GZS. Tudi na letošnjem srečanju smo tako lahko izmenjali mnenja z drugimi kolegi in, kar je še bolj pomembno, pridobili tako rekoč doma vpogled v razvoj arbitražne prakse v tujini in doma.

Irena Vovk Terčič

Igrana glavna obravnava za mlade

V okviru projekta približevanja sodstva mladim, ki ga izvajamo na Vrhovnem sodišču, je v ljubljanski sodni zgradbi 16. januarja 2026 za učence z OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani potekala igrana glavna obravnava v kazenski zadevi.

Nataša Barac

mag. Roman Završek je novi predsednik evropskih odvetnikov

Roman Završek, ustanovitelj in vodilni partner odvetniške družbe Završek & Šnajder, je tudi ustanovitelj Adria Legal Group. Diplomiral je leta 1997 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter se specializiral za civilno in gospodarsko pravo in pravo človekovih pravic.

Mojca Remic

Odvetnik v interesu izpolnjevanja temeljne pravice osebe, ki išče pravico (1.)

Članek o prisotnosti slovenskega jezika v sodnih spisih je razdeljen na dva dela in izhaja iz raziskovalnega vprašanja moje doktorske naloge. Poseben poudarek je na primerih, ki kažejo vpliv jezikovne rabe na sodne postopke ter na razmerje med nemškim in slovenskim jezikom v uradnih dokumentih. V prvem delu je osrednja pozornost namenjena organizacijski strukturi sodnega sistema pred letom 1918 in uporabi slovenskega jezika v sodnem sistemu Avstro-Ogrske, drugi del pa bo podrobneje obravnaval prisotnost slovenskega jezika v sodni praksi.

Janez Starman

Odvetniki aktivno podpirajo spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči

Na portalu SVET24 je bil 11. februarja 2026 objavljen članek Kdo so največji prejemniki brezplačne pravne pomoči, ki ga je napisala novinarka Katja Svenšek. V članku piše o problematiki ureditve področja brezplačne pravne pomoči. Novinarka za izjavo v zvezi s tem ni prosila Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ki je edina pristojna za izražanje stališč o sistemskih vprašanjih, povezanih z odvetništvom. Posamične odvetniške družbe, obravnavane v članku, za komentiranje v imenu odvetništva niso pristojne.

Načelno mnenje o obravnavi prijav odvetnikov zoper kolege odvetnike (št. 1760/2025, 9. oktober 2025)

Odvetnik naj pred vložitvijo prijave zoper kolega odvetnika pri Komisiji za etiko izkaže, da je spor z drugim odvetnikom poskušal najprej rešiti pred pristojnim območnim zborom odvetnikov, vendar posredovanje zbora ni bilo uspešno. To načelno mnenje se smiselno uporablja tudi za odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike.

mag. Gregor Velkaverh

Poročilo o delu svetovalca za etična vprašanja v letu 2025

V letu 2025 se je name kot na svetovalca za etična vprašanja obrnilo dvanajst odvetnic in odvetnikov, na namestnika svetovalca, odvetnika Roberta Preiningerja, pa štirje odvetniki.

Vrhovno sodišče zaprosilo za svetovalno mnenje ESČP

Ob spoštovanju vloge Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in možnosti krepitve medsebojnega dialoga med njim in najvišjimi sodišči v državah pogodbenicah, ki ga je uvedel zadnji Protokol št. 16. k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), se je Vrhovno sodišče odločilo, da prvič zaprosi ESČP za svetovalno mnenje.

Debora Fajdiga

Dan odvetniške pravne pomoči pro bono v letu 2025

Odvetniški dan pravne pomoči pro bono je lani potekal v četrtek, 19. decembra 2025. Na ta dan je 167 odvetnikov po vsej državi organizirano nudilo strankam brezplačno pravno pomoč. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je Dan odvetniške pravne pomoči pro bono prvič izvedla leta 2011.

Iz odvetniškega imenika

1917 odvetnikov, 100 kandidatov, 194 pripravnikov, 314 odvetniških družb in 26 civilnih odvetniških družb

Jana Huč Uršič

Iz dela Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Seja, 9. december 2025

OZS sprašuje politične stranke, ki so kandidirale na volitvah

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je želela v času pred volitvami pridobiti stališča političnih strank glede ključnih vprašanj delovanja pravne države, dostopa posameznikov do pravnega varstva in položaja odvetništva kot enega od nosilcev pravosodnega sistema, zato smo zapisana vprašanja poslali vsem političnim strankam, ki so kandidirale na volitvah.

Izbrisi odvetnikov iz odvetniškega imenika OZS

7. 12. 2025: Urška Rotar, odvetnica v Ljubljani, Barjanska cesta 3, (zaposlena v Odvetniški pisarni Senica & partnerji d.o.o.), ker se je odrekla opravljanju odvetniškega poklica.

Prisege

15. decembra 2025 so pred predsednikom OZS Janezom Starmanom prisegli

Janja Benić

Študijski obisk na Sodišču EU

Odvetniška akademija OZS je med 3. in 6. marcem 2026 organizirala študijski obisk Sodišča EU v Luxembourgu. Direktorica Odvetniške akademije OZS Alenka Košorok Humar je v sodelovanju s sodnikom tega sodišča, dr. Markom Bošnjakom, pripravila bogat program. V Luxembourg se nas je odpravilo 24 odvetnikov iz različnih območnih zborov, čisto vsak pa je na svoj način prispeval k temu, da je bil ta obisk nepozaben.

Diana Benedičič Žibrat

Redno usposabljanje za odvetnike zagovornike

Odvetniška akademija je v začetku oktobra lani v Strokovnem centru Planina organizirala že drugo osvežitveno usposabljanje (prvo je potekalo v okviru Odvetniške šole aprila lani) odvetnikov - zagovornikov mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Udeležili so se ga odvetniki - zagovorniki iz različnih koncev Slovenije.

Andrej Razdrih

Srečanje slovenskih pravnikov iz zamejstva in domovine v Celovcu

V Mohorjevi hiši v Celovcu se je 6. decembra 2025 odvilo srečanje slovenskih pravnikov iz zamejstva (Trst in avstrijska Koroška) in domovine. V okviru srečanja je potekala tudi okrogla miza »80 let zmage nad fašizmom in nacizmom – zasidranost v zakonodaji in današnji izzivi«.

Andrej Razdrih

Odvetnik potuje

Če se boste fotografirali na zanimivem kraju – doma ali po svetu – z našo revijo v roki, bomo fotografije objavili.

Alenka Košorok Humar

Poročilo o delu OZO Ljubljana v letu 2025

V ljubljanskem Območnem zboru odvetnikov (OZO) so se v letu 2025 vnovič vrstili številni dogodki in druženja, na rednih mesečnih sestankih zbora, pa tudi izven naših ustaljenih zborov. Veliko pozornosti nedvomno pripada tudi našemu aktivnemu knjižnemu klubu, t. i. Salonu, katerega srečanja so se redno odvijala čez vse leto.

Mitja Hasaj

Poročilo o delu OZO Maribor v letu 2025

Območni zbor odvetnikov Maribor je lani svoje aktivnosti izvajal v skladu s pristojnostmi in nalogami, določenimi s statutom ter drugimi akti OZS, ob doslednem spoštovanju temeljnih načel odvetniškega poklica, varstva pravne države in krepitve stanovske povezanosti. Delo je potekalo redno, organizirano in je bilo usmerjeno tako v obravnavo tekoče problematike kot tudi v dolgoročno krepitev strokovnosti ter ugleda odvetništva na našem območju.

Gregor Resnik

Poročilo o delu OZO Ptuj v letu 2025

Leto 2025 je bilo za ptujski območni zbor odvetnikov izjemno delovno in vseskozi zaznamovano s pripravami na enega osrednjih dogodkov našega stanu. Večino časa in energije smo v preteklem letu namenili zahtevni organizaciji prireditev ob dnevu slovenskih odvetnikov, ki jih je tokrat gostil prav Ptuj. Kljub izraziti osredotočenosti na ta projekt nismo zanemarili rednih aktivnosti zbora in povezovanja med člani.

Slavko Fartelj

Poročilo o delu OZO Pomurje v letu 2025

Pomurski območni zbor odvetnikov je obravnaval različno vsebino, vezano na delo odvetnikov. Obravnaval je predloge za vpis kandidatov v imenik odvetnikov in odvetniških kandidatov ter obvestila o izbrisih iz imenika odvetnikov.

Lara Savnik

Poročilo o delu OZO Kranj v letu 2025

Izvršilni odbor gorenjskega območnega zbora odvetnikov se je lani sestajal na rednih mesečnih sejah, na katerih smo pretežno obravnavali sprotno problematiko in izdajali mnenja o kandidatih za odvetnike in odvetniške kandidate, nekaj sej smo opravili korespondenčno.

Klavdija Kerin

Poročilo o delu OZO Krško v letu 2025

V letu 2025 smo se člani krškega območnega zbora odvetnikov srečevali na sejah zbora, na katerih smo obravnavali različne aktualne teme, predvsem pa seveda tiste, ki se dotikajo dela odvetnikov in položaja odvetništva v družbi ter stanja v pravosodju na splošno. V vsakem pogledu je bilo leto pestro.

mag. Boštjan Štrasner

Poročilo o delu OZO Koper v letu 2025

Območni zbor odvetnikov Koper se je lani redno sestajal na sejah zbora, na katerih smo obravnavali aktualne tematike, zlasti glede zvišanja odvetniške tarife in predlogov za vpis v imenik odvetniških kandidatov in odvetnikov. Sprejeli smo tudi nova pravila o delovanju OZO Koper.

dr. Maša Kovič Dine in Žiga Murn Lindič

Onkraj delitev, varnost za vse!

Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je med 28. in 30. novembrom 2025 potekala 12. Konferenca MUNLawS Model United Nations. V središču dogajanja je bilo znova tekmovanje, ki poteka kot simulacija postopkov pred organi mednarodnih organizacij in mednarodnimi sodišči. Konference se je, poleg številnih visokih gostov, udeležilo več kot 150 mladih iz več kot dvajsetih držav.

Irena Vovk

Na informativnem dnevu ljubljanske PF sodeloval tudi odvetnik Luka Švab

Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je 13. februarja v okviru informativnega dneva potekala tudi okrogla miza z uglednimi pravnimi strokovnjaki: vrhovno sodnico dr. Matejo Končino Peternel, ustavnim sodnikom dr. Primožem Gorkičem in odvetnikom Lukom Švabom ter profesorjem ljubljanske PF dr. Luko Mišičem.

Dean Zagorac

Glas Ustave – podkast za poglobljen pogovor o Ustavi in institucijah

GLAS USTAVE je nova podkastna serija Inštituta za ustavno pravo, pripravljena v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Njeno izhodišče je preprosto: ustavnopravna vprašanja niso le tema za strokovne kroge, temveč so del vsakdanjih razprav o delovanju države, omejitvah oblasti, varstvu človekovih pravic in odgovornosti institucij.

Ivana Bendow

Samostalnik je car (5.)

Samostalniki so cesarji, ki si sami izberejo, s kom se bodo povezali, in njihova partnerstva so v vsakem jeziku drugačna ter vnaprej določena.

Tina Šnajder

Milan Petek Levokov: Amarcord naš vsakdanji

Ako si rojen pod nadvse srečno zvezdo, prvo brazdo izgube naredi smrt ljubljenega psa ali mucka ali neke živalce pač. Če si premlad in je izguba velika, je že mati narava poskrbela tako, da se te izgube niti ne zavedaš prav. Potem pa z leti izgub in brazd postaja vse več.

Andrej Razdrih

Vito Komac: Odvetnikov potop

Na straneh revije Odvetnik smo že predstavili prvi dve knjigi iz trilogije — Odvetnikova avantura in Odvetnikovi grehi — o ljubljanskem odvetniku Aleksandru Petanu. Roman Odvetnikov potop je zadnji, tretji del te intrigantne knjižne serije.

dr. Šime Ivanjko

Ali večje število pravnikov – odvetnikov pomeni tudi močnejšo pravno državo ali zgolj večjo konkurenco znotraj poklica?

Konec decembra lani, ko sem prejel zadnjo Pravno prakso v letu 2025, ki ji je bila priložena tudi revije Odvetnik, ki jo izdaja Odvetniška zbornica Slovenije, sem bil prijetno presenečen nad zanimivo vsebino obeh publikacij. Iskrene čestitke odgovornima urednikoma revije Odvetnik in Pravne prakse – odvetniku Andreju Razdrihu in mag. Sandiju Kodriču.

mag. Gregor Velkaverh

Šaljive zgodbe

Kot samski upokojeni odvetnik grem pogosto na tržnico. Tam kupim, kar rabim, občasno srečam kakšnega znanca, klepet z njim o dobrih starih časih me razvedri, ne nazadnje pa sem se zbližal s prodajalko zelenjave Karmelo, krepko, rdečelično gospo srednjih let, s katero sva bila do včeraj vse bolj spogledljiva. Bila sva še na vi, a se mi je zdelo, da se bova vsak čas začela tikati in dotikati. Usodni včeraj.

dr. Damjan Korošec

Odvetnik - številka 124 (1), letnik 2026