Odvetnik - številka 127 (4), letnik 2026

mag. Janez Tekavc

Neuspešna digitalizacija sodstva

O digitalizaciji sodstva sem že nekajkrat pisal za različne medije. Kljub temu velja razširiti to razpravo in k razmisleku spodbuditi tudi vse, ki morda stoično sprejemate stvari take, kot so, in menite, da se je treba prilagoditi temu, kar pač imamo, da bolje ne bo nikoli in da je že Cankar vse povedal v svojih Hlapcih: da se tistemu, ki se bo upiral, ne piše dobro.

Andrej Razdrih

Odvetništvo v dvojnem primežu

Od aprila 2019, ko je bila odvetniška točka nazadnje revalorizirana, so se pogoji za njen dvig izpolnili že večkrat. Ekonomska študija, ki jo je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) naročila pred dvema letoma, jasno kaže, da bi morala vrednost točke danes znašati vsaj 0,9 evra. V vseh državah nekdanje Jugoslavije je že presegla 1 evro. Sedem let si zbornica intenzivno prizadeva prepričati državo o nečem, kar je vsakomur očitno – inflacija in rast življenjskih stroškov sta notorni dejstvi, ki ju država sicer dobro pozna, saj je vsem javnim uslužbencem in funkcionarjem plače že zdavnaj ustrezno uskladila. Ker drugih vzvodov pritiska nima, je bila zbornica prisiljena vložiti tožbo na Upravno sodišče RS, vzporedno pa se je ves ta čas trudila v pogajanjih z Ministrstvom za pravosodje. Odvetniki namreč, tako kot sodniki in zdravniki, ne morejo stavkati in zapirati cest – svojih strank ne smejo pustiti brez nujne pravne pomoči.

Anže Zalar

Pozneje najdeno premoženje in razveljavitev odpusta obveznosti: ko odškodnina za neupravičeno obsodbo postane stečajna masa

Institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem (380. člen v zvezi z osmim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) je bil doslej v sodni praksi obravnavan pretežno kot tehnično vprašanje: če se po končanju stečajnega postopka najde premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, se na predlog upravičenega upnika nad tem premoženjem začne stečajni postopek, v postopku osebnega stečaja pa se za tako premoženje šteje tisto, ki ga je dolžnik pridobil do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti oziroma do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka. Četrti odstavek 411. člena ZFPPIPP temu dodaja daljnosežno posledico: če sodišče presodi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem, s sklepom o začetku postopka tudi razveljavi odpust obveznosti.

Tina Šnajder

Dajva se pogovarjat: kaj predstavlja oziroma kaj bi moral predstavljati odnos med delavcem in delodajalcem

Zgodovinsko začetki delovnega razmerja niso predstavljali posebnega pravnega razmerja, temveč predvsem razmerje med dvema osebama, ki sta se sporazumeli o medsebojnih (bolj) obveznostih in (manj) pravicah zaradi doseganja dogovorjenega cilja. Z razvojem industrijske družbe in oblikovanjem dela v organiziranem delovnem procesu je razmerje med delavcem in dajalcem dela postopoma preraslo okvir običajnega pogodbenega razmerja med dvema posameznikoma. Dogovor o opravljanju dela za plačilo ni več predstavljal zgolj zasebnega interesa pogodbenih strank, temveč je postal družbeno pomembno razmerje, od katerega so bili vse bolj odvisni socialna varnost posameznika, gospodarska stabilnost in razvoj družbe kot celote. Delovno razmerje je tako postalo eden izmed temeljnih družbenih institutov, na katerem temeljita socialna država in sodobno gospodarstvo.

dr. Nataša Samec Berghaus in Boštjan Koritnik

Napake v zdravstvu in uporaba UI – problematika odškodninske odgovornosti

Umetna inteligenca (UI) lahko v diagnostiki in zdravljenju pomaga zmanjševati napake, hkrati pa prinaša tveganja, povezana z deloma avtonomnim in težko razložljivim delovanjem sistemov. S tem otežuje tudi razjasnitev izvora škode in vlog posameznih udeležencev. Razlikovanje med zdravstveno napako in neugodnim izidom je posebej občutljivo, saj gre za življenje, zdravje ter telesno in duševno celovitost. Neugoden izid je lahko posledica bolezni, predhodne poškodbe ali neizogibnega zapleta tudi ob ustrezni obravnavi; vendar težko izhodiščno stanje pacienta ne izključuje dodatne škode zaradi napake. Ob uporabi UI je treba razjasniti vloge zdravnika, izvajalca zdravstvene dejavnosti, proizvajalca in drugih sodelujočih ter presoditi strokovno upravičenost uporabe in potreben nadzor. Vprašanje dolžne skrbnosti se lahko odpre tudi ob neuporabi preverjene UI, če bi ta postala del medicinskega standarda.

Bernarda Škrabar Damnjanović

Spletni viri kot dokaz v odvetniški praksi

Odvetnik lahko določeno, za njegov primer pomembno spletno vsebino najde v nekaj sekundah, dotična objava pa se lahko prav tako hitro spremeni ali celo izgine s spleta. Posnetek ali zajem zaslona zato še ni odgovor na vprašanje, kaj konkretno je mogoče z njim dokazati.

dr. Denis Baghrizabehi

Upoštevanje mednarodnih gospodarskih sankcij pri reševanju čezmejnih sporov

Zaznamuje nas čas zaostrenih mednarodnih odnosov, ki negativno vplivajo na mednarodno poslovanje. To se (med drugim) kaže v porastu mednarodnih gospodarskih sankcij. V mislih imam sankcije, ki jih za ohranitev kolektivne varnosti sprejema Varnostni svet OZN, pa tudi tiste sankcije, ki jih enostransko sprejmejo države ali druge mednarodne organizacije.

Barbara Hribar

Meje ugovora vesti pri darovanju organov – primerjalnopravna analiza in implikacije za slovensko pravo

Ugovor vesti v transplantacijski dejavnosti je eno tistih pravnih vprašanj, pri katerih se v isti točki križajo človekovo dostojanstvo, poklicna integriteta zdravstvenega delavca, pravica pacienta do zdravstvene oskrbe ter javni interes po učinkovitem donorskem programu. V transplantacijski medicini so odločitve časovno občutljive, pravno zahtevne in etično obremenjene, zato je vprašanje meja ugovora vesti posebej pomembno.

Martina Golob

Stranka v burki

Pred približno dvema letoma sem bila za zastopanje določena stranki, ki je bila v celoti zakrita, vključno z obrazom. Tak primer v odvetniški praksi odpira številna pravna vprašanja in povzroča praktične zaplete pri opravljanju procesnih dejanj.

Timon Hren

Obdukcija ene celjske kazenske zadeve

Kot zagovornik sem sodeloval v kazenski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju, v kateri je bil moji stranki očitan promet s prepovedano drogo po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Zadeva je bila z vidika dokazov mrtva že takrat, ko je prvič potrkala na vrata sodišča. Kljub temu je prehodila vso pot: od odredbe za hišno preiskavo prek sodne preiskave in obtožnice do glavne obravnave in oprostilne sodbe. Za to je potrebovala šest let.

dr. Peter Čeferin

Odvetniški poklic – nekoč in danes

Pravna varnost subjektov, ki pridejo v medsebojni konfliktni položaj (to velja za vse sodne postopke), je odvisna od njihove enakosti pred zakonom in od tega, ali v sporu odloča objektivni sodnik. Možnosti stranke za uspeh (sposobnost uresničiti cilj, ki bi ga stranka rada dosegla, ocena podlage, s katero razpolaga stranka za dosego tega cilja, po kakšni poti, na kakšen način ter s pomočjo katerih sredstev in kakšna je stopnja tveganja) pa so seveda različne in odvisne od naravnih danosti in izobraženosti stranke, njene izkušenosti in njenega pravnega znanja. Zato je enakost pred zakonom mogoče zagotoviti le tako, da je vsaki od obeh strank v kontradiktornem postopku na voljo enako kakovostna pravna pomoč. Tako pravno pomoč pa lahko zagotavlja le profesionalec, ki je samostojen in neodvisen in ki svoje delo opravlja kot svoboden poklic.

Irena Vovk Terčič

Tri odločitve o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih

Vrhovno sodišče je junija letos sprejelo tri pomembne odločitve v zadevah, povezanih s kreditnimi pogodbami v švicarskih frankih. Odločitve obravnavajo različna, vendar med seboj povezana pravna vprašanja, in sicer postopek odločanja o začasni odredbi, vprašanje delne ali popolne ničnost pogodb v švicarskih frankih ter vprašanje pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.

Andrej Razdrih

dr. Jože (Joseph) Straus: Zakonodajalci morajo skrbeti za to, da umetna inteligenca ostane služabnik človeštva in ne postane njegov gospodar (Andrej Razdrih)/ Legislators Must Ensure That Artificial Intelligence Remains Humanity’s Servant and Does Not Become Its Master

Po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je Jože Straus nadaljeval študij prava na Maximilians-Universität v Münchnu. Do upokojitve v letu 2009 je bil direktor Max-Planck inštituta za inovacije in konkurenco v Münchnu. Dr. Straus je član številnih znanstvenih akademij ter prejemnik pomembnih mednarodnih in nacionalnih priznanj.

dr. Šime Ivanjko

Pravnik je dober človek, ki pozna tudi pravo

Ko me kdo vpraša, ali poznam dobrega strokovnjaka, ga najprej vprašam, za katero področje ga potrebuje. Dober strokovnjak je namreč tisti, ki ima ustrezno znanje, izkušnje, ugled in sposobnost reševati probleme na področju, zaradi katerega ga nekdo išče. Precej težje pa odgovorim na vprašanje: »Ali poznate dobrega (pravnika) odvetnika?« Vedno se namreč najprej vprašam: kaj sploh pomeni biti dober odvetnik?

Sandra Cico

Notranji mir kot spregledana vrlina odvetniškega poklica

Ko ljudje pomislijo na odvetništvo, si pogosto predstavljajo argumentiranje, nasprotovanja, sodne dvorane in boj za pravice strank. In res je, odvetniški poklic temelji na zastopanju interesov strank, na iskanju najboljših pravnih argumentov in na vztrajanju pri njihovih pravicah. Vendar je v tem opisu nekaj bistvenega izpuščeno.

Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika A. A. z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike (št. 2280/2024)

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je v skladu s 6. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike (KOPE), na podlagi prijave Okrožnega sodišča v Mariboru, obravnavala ravnanje odvetnika A. A. in sprejela stališče št. 2280/2024 z dne 6. maja 2025.

Jana Huč Uršič

Iz dela Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Upravni odbor OZS je obravnaval predlog gradiva, ki ga je strokovna služba OZS pripravila na podlagi sklepov Skupščine OZS z dne 12. maja 2026 glede seznanitve javnosti in strank z negativnimi posledicami neusklajene vrednosti odvetniške točke.

Andrej Razdrih

Sestanek OZS in Društva novinarjev Slovenije

V prostorih Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je v začetku septembra potekalo srečanje, ki sta se ga poleg predsednika OZS Janeza Starmana ter odgovornega urednika revije Odvetnik in odvetnika Andreja Razdriha udeležili novinarka POP TV Nika Kunaver in generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare.

Izbrisi odvetnikov iz odvetniškega imenika OZS

Iz odvetniškega imenika

1913 odvetnikov, 92 kandidatov, 198 pripravnikov, 348 odvetniških družb in 26 civilnih odvetniških družb

Prisege

23. junija 2026 so pred predsednikom OZS Janezom Starmanom prisegli

Andrej Razdrih

Odvetnik potuje

Če se boste fotografirali na zanimivem kraju – doma ali po svetu – z našo revijo v roki, bomo fotografije objavili.

Tatjana Medic in Jasna Simčič

Dvanajst let strogo zaupne poletne delovne inšpekcije

Vsako leto med 15. julijem in 15. avgustom se v Novem mestu zgodi nekaj, česar večina ljudi sploh ne opazi. Dve novomeški odvetnici opraviva svojo tradicionalno, popolnoma neuradno in povsem samooklicano poletno delovno inšpekcijo po odvetniških pisarnah. Namen inšpekcije je preprost: preveriti, kdo med sodnimi počitnicami dejansko dela in kdo se je še pravočasno (pred inšpekcijo) umaknil na zaslužen dopust.

mag. Gregor Velkaverh

Šaljive zgodbe

Včasih se na tržnici zadržim pri Radojki, krepki, mladi, zelo zgovorni ženski iz neke bivše jugoslovanske republike; nikoli je nisem vprašal, od kod natančno je, a po izgovorjavi sklepam, da je iz Bosne. Ima stojnico z južnimi sadeži. Nekega dne mi je pripovedovala, kako je bilo na tečaju slovenščine, ki ga je morala opraviti zaradi pridobitve državljanstva.

Tina Šnajder

XV. Evropski kongres Mednarodnega združenja za delovno pravo in pravo socialne varnosti (ISLSSL)

Med 16. in 19. septembrom 2026 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal XV. Evropski kongres Mednarodnega združenja za delovno pravo in pravo socialne varnosti (ISLSSL). Ker smo se že skoraj navadili, da Slovenci zasedajo pomembne funkcije tudi v mednarodnem prostoru, naj omenim, da je podpredsednik ISLSSL prof. dr. Grega Strban, predstojnik Katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti in predsednik slovenskega Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je bil tudi odličen koordinator kongresa.

Ivana Bendow

Dokaz je v pudingu (7.)

Stavek iz naslova je dobeseden, in za zdaj še neustrezen, prevod angleškega reka The proof is in the pudding. Besedici »za zdaj« poudarjam zato, ker se bo morda že jutri tak dobesedni prevod udomačil, tako kot se je udomačil dobesedni prevod nemškega frazema Butter auf dem Kopf haben (imeti maslo na glavi). Mlajšim generacijam pa je najbrž bližje njegova angleška različica to have a skeleton in the cupboard oziroma v ameriški varianti a skeleton in the closet (imeti okostnjaka v omari).

Blaž Tomažin Bolcar

Tretja mednarodna konferenca Ljubljana Sports Law & Business Conference 2026

Društvo športnih odvetnikov Slovenije je v juniju uspešno organiziralo že 3. mednarodno konferenco Ljubljana Sports Law & Business Conference 2026. Dogodek je v Ljubljani vnovič združil vodilne strokovnjake športnega prava in športnega posla ter se iz leta v leto vse bolj utrjuje kot ena izmed referenčnih strokovnih platform v regiji in tudi širše.

dr. Janja Hojnik

Odvetniki kot obdolženci zaradi izrazov politične nelojalnosti do oblasti v Kraljevini SHS/Jugoslaviji

Odvetnik je v sodnem postopku praviloma tisti, ki stoji ob strani obdolžencu, oblikuje pravno argumentacijo, preverja zakonitost postopanja in od sodišča zahteva spoštovanje procesnih pravil. Sodni spisi iz časa Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije pa pokažejo tudi obrnjene položaje: odvetniki so se znašli v vlogi osumljencev, obdolžencev ali oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek zaradi izjav, ki so jih oblasti razumele kot žalitev, diskreditacijo ali izraz politične oziroma institucionalne nelojalnosti. Take besede so bile izrečene v sodni dvorani, zapisane v korespondenci, povedane v političnem sporu ali celo izrečene v povsem zasebnem nočnem konfliktu. V nekaterih primerih so pravniki sami zahtevali kazenskopravno varstvo svoje časti. Spisi zato ponujajo vpogled v meje dopustne kritike oblasti, družbeni položaj odvetnika in vprašanje, kako daleč je smel iti pravnik pri kritiki sodnika, uradnika ali države.

Anže Zalar

Sinopsis: Pozneje najdeno premoženje in razveljavitev odpusta obveznosti: ko odškodnina za neupravičeno obsodbo postane stečajna masa

Višje sodišče v Ljubljani je odločalo o pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, s katerim je sodišče prve stopnje hkrati razveljavilo pravnomočni odpust obveznosti.

Tina Šnajder

Sinopsis: Dajva se pogovarjat

V ospredju prispevka je pomen medsebojne komunikacije med delavcem in delodajalcem v času trajanja delovnega razmerja ter vprašanje, v kolikšni meri je mogoče nesoglasja in konflikte razrešiti že ob njihovem nastanku, namesto da se prvič zares odprejo šele v sodnem postopku.

dr. Nataša Samec Berghaus in Boštjan Koritnik

Sinopsis: Napake v zdravstvu in uporaba UI: problematika odškodninske odgovornosti

Prispevek obravnava odškodninsko odgovornost ob uporabi umetne inteligence (UI) v zdravstvu s poudarkom na praktični pomoči odvetnika oškodovancu.