Zbornik sodobno insolvenčno pravo - letnik 2022
Zbornik sodobno insolvenčno pravo je revija, s strokovnimi pravnimi članki s področja insolvenčnega prava, ki izhaja 1x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
dr. Renato Vrenčur
Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku
Pravna pravila ZFPPIPP o uveljavljanju izločitvenih pravic zagotavljajo ustrezno ravnovesje med načelom hitrosti, ki zahteva, da stečajni postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja oziroma zastojev (48. člen ZFPPIPP) ter varstvom lastninske pravice na stvareh (nepremičninah in premičninah), ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Izločitvena pravica je zato pravica lastnika stvari zahtevati, da se iz stečajne mase izloči tisto stvarno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Peter Lipoglavšek in Marko Zaman
Razdelitev posebne mase in "konkurenca" ločitvene in izločitvene pravice - študija primera
Namen tega prispevka je ob upoštevanju značilnosti konkretnega (študijskega) primera sistematično analizirati pravne položaje, ki nastanejo, ko izločitveni upnik v stečajnem postopku nepravočasno uveljavlja izločitveno pravico, katere predmet je premoženje, obremenjeno s priznano ločitveno pravico. Prispevek je nastal kot odziv na resnični primer, s katerim se avtorja srečujeva v praksi. Tega prispevek predstavlja z enakimi pravnimi značilnostmi ob drugačnem dejanskem stanju, torej tako, da naj resnični primer prepoznajo zgolj njegovi udeleženci.
dr. Nina Plavšak
Učinki postopkov zaradi insolventnosti na položaj poroka
Ko pri uporabi pravnih pravil presojamo pravne položaje se pogosto opremo na miselne vzorce, ki smo jih »shranili« v spomin, ne da bi vsakič znova preverili, ali so ti miselni vzorci konsistentni oziroma pravilni.
Vladimir Balažic
Pravila o povračilu stroškov pravdnega postopka v stečajnem postopku
Stečajni dolžnik je lahko stranka v pravdnih postopkih z različnimi tožbenimi zahtevki. Lahko je tožnik ali toženec. Pravdni postopek je bil lahko končan že pred začetkom stečajnega postopka. Lahko se je začel pred začetkom stečajnega postopka, končal pa šele med stečajnim postopkom. Lahko pa se je začel in končal po začetku stečajnega postopka.
Damjan Orož
Učinki poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve
Namen prispevka je razložiti, kaj se zgodi z zavarovano terjatvijo v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Do odločbe Ustavnega sodišča Up-319/19 z dne 15. 4. 2021 sem bil prepričan da nič. Poenostavljena prisilna poravnava, enako kot redna prisilna poravnava, vendar učinkuje le na navadne terjatve (prvi odstavek 143. člena v zvezi s sedmo alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP).
Mateja Levstek
Novejša sodna praksa o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj
Za objavo prispevka sem pregledala sodno prakso, ki je bila objavljena do začetka februarja 2022. Ker gre za konferenco o insolvenčnem pravu, sem se osredotočila na izpodbijanje pravnih dejanj v času stečajnih postopkov.
Maja Lajevec
Poti in stranpoti postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja
Z uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je v naš pravni red prišel postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Gre za dva postopka, vsak s svojo ureditvijo, ki zasledujeta različen cilj.
dr. Nina Plavšak
Učinek postopka za razlastitev na stečajni postopek
Osrednji namen stečajnega postopka je unovčenje dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov iz razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem. Nepremičnine se v stečajnem postopku unovčijo s prodajo (1. točka prvega odstavka 320. člena ZFPPIPP).
prof. dr. Jaka Cepec
Pravica dolžnika do doma v postopku izvršbe in stečaja
Temeljni cilj tako izvršilnih postopkov kot postopkov zaradi insolventnosti je v skoraj vseh modernih državah najvišje možno poplačilo upnikov. Pri tem so pravice upnikov v teh postopkih omejene tudi z določenimi temeljnimi pravicami dolžnika, ki izhajajo predvsem iz polja temeljnih človekovih pravic. Med takšne pravice spada tudi pravica dolžnika do doma in zahteva po tehtanju sorazmernosti med dolgom in posegom v dolžnikov dom.