Državnopravobranilski red

4481. Državnopravobranilski red

Na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o Državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) generalni državni pravobranilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izdaja

D R Ž A V N O P R A V O B R A N I L S K I R E D

I. SPLOŠNI DEL

1. Uvodne določbe

1. člen

Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu: DPR) ureja:

-

notranjo organizacijo dela,

-

pisarniško poslovanje,

-

ravnanje z listinami in gradivom zaupne narave,

-

način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu Državnega pravobranilstva.

Z DPR se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, določajo postopki in ukrepi za varovanje osebnih podatkov.

Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo:

-

ravnanje z vlogami in pisanji,

-

vrste vpisnikov,

-

podatki, ki se vpisujejo v vpisnike,

-

način vodenja vpisnikov,

-

način poslovanja s spisi.

Določbe DPR se, če tega ne urejajo drugače posebni predpisi, uporabljajo pri poslovanju:

-

v pravdnih zadevah,

-

v nepravdnih zadevah,

-

v izvršilnih zadevah,

-

v upravnih zadevah,

-

v upravnih sporih,

-

v zadevah zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči,

-

pri finančnoračunovodskem poslovanju,

-

pri notranji reviziji,

-

pri pisarniškem poslovanju.

2. člen

Pravobranilec po tem DPR je tako generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega izmed njih.

3. člen

Pravobranilsko osebje je:

-

generalni sekretar Državnega pravobranilstva,

-

višji strokovni sodelavci in strokovni sodelavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavci),

-

vodja razvoja projektant,

-

vodja skupne finančnoračunovodske službe,

-

upravno-tehnični delavci,

-

drugi delavci na Državnem pravobranilstvu.

4. člen

Generalni državni pravobranilec:

-

zagotavlja izvajanje DPR,

-

razlaga DPR,

-

izdaja odredbe,

-

daje navodila za izvajanje DPR.

Ministrstvo za pravosodje nadzoruje opravljanje zadev pravobranilske uprave, tako da od generalnega državnega pravobranilca zahteva poročilo o izvajanju državnopravobranilske uprave. Na podlagi take zahteve lahko generalni državni pravobranilec po potrebi pridobi potrebne podatke od pravobranilca oziroma druge pravobranilske osebe.

5. člen

Če z DPR ni drugače določeno, se za pisarniško poslovanje Državnega pravobranilstva smiselno uporabljata Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom1 in Navodilo za izvajanje uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom2.

2. Zagotavljanje javnosti dela

6. člen

Državno pravobranilstvo obvešča javnost o svojem delu ter o mnenjih in stališčih, ki zadevajo javnost:

-

z obvestili za javnost,

-

v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih,

-

na tiskovnih konferencah,

-

na drug ustrezen način.

Pri obveščanju javnosti na način iz prvega odstavka tega člena Državno pravobranilstvo ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost postopkov oziroma njihovih posameznih delov. Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank ter drugih udeležencev v postopku.

Za spremljanje sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti skrbi generalni državni pravobranilec oziroma oseba, ki jo za to pooblasti.

7. člen

Osebe, ki izkažejo, da potrebujejo podatke o delu Državnega pravobranilstva zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Državnega pravobranilstva, lahko pogledajo v posamezen zaključen spis na podlagi pisnega dovoljenja generalnega državnega pravobranilca.

Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem generalnega državnega pravobranilca pogledajo tudi računalniški izpis ustreznega vpisnika.

Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ji je dovoljen pogled v spis in računalniški izpis, mora vnaprej podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov ter o varovanju ugleda, zasebnosti in poslovnih interesov strank ter drugih udeležencev v postopku.

3. Varovanje tajnosti in varovanje osebnih podatkov

a) Opredelitev tajnosti podatkov in varstva osebnih podatkov

8. člen

Pravobranilci in pravobranilsko osebje so dolžni varovati kot tajne vse podatke, za katere je v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni, oziroma podatke, za katere je tako določeno z akti Državnega pravobranilstva.

Dostop do tajnih podatkov imajo samo pravobranilci in pravobranilsko osebje, ki podatke potrebujejo pri opravljanju svojih dolžnosti.

9. člen

Pravobranilsko osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o zadevah, ki jih rešuje Državno pravobranilstvo.

10. člen

Način ravnanja z listinami, ki jih prejme Državno pravobranilstvo in na katerih je oznaka tajnosti, je enak ne glede na stopnjo tajnosti.

Državno pravobranilstvo ne sme spreminjati označb tajnosti, ki jih določijo drugi državni organi ali pravne osebe, ki Državnemu pravobranilstvu predložijo listine z oznako tajnosti.

Listine iz prvega odstavka tega člena se hranijo v železni blagajni in se ne razmnožujejo, razen ob izrecnem pisnem soglasju ali pisnem dovoljenju stranke.

Pravobranilec ali strokovni sodelavec lahko v zvezi z zadevo, ki mu je dodeljena v obravnavo, prevzame na vpogled listine z oznako tajnosti, tako da vpogled opravi v svoji pisarni, vendar mora listine, preden zapusti prostore Državnega pravobranilstva, vrniti v železno blagajno.

Ključ železne blagajne hrani vodja urada predstojnika oziroma vodja urada zunanjega oddelka. Pravobranilec, ki zadevo obravnava, in generalni državni pravobranilec lahko vpogledata v listine z oznako tajnosti, kadar koli je to potrebno, vsi vpogledi drugih pravobranilcev pa se pisno evidentirajo v pomožni knjigi Evidenca o vpogledih v listine, obr. DP št. 35.

11. člen

Podatki, ki se nanašajo na delo Državnega pravobranilstva ali so v zvezi z njegovim delom in so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem nastale ali bi lahko nastale škodljive posledice za izvajanje pristojnosti Državnega pravobranilstva, se določijo kot tajni in glede na namen označijo s stopnjo tajnosti "zaupno" ali "interno".

Generalni državni pravobranilec z aktom določi stopnjo in trajanje tajnosti posameznih podatkov.

Z osebnimi podatki se glede na njihovo vsebino ravna kot s tajnimi podatki. Stopnjo tajnosti zbirk osebnih podatkov določi generalni državni pravobranilec. Zbirke podatkov, ki se vodijo v skladu z zakonom, se varujejo s stopnjo tajnosti "zaupno".

Osebni podatki o pravobranilcih in pravobranilskem osebju se hranijo kot tajni v personalnih mapah v posebni blagajni, do katere imata dostop samo generalni sekretar Državnega pravobranilstva in druga pooblaščena pravobranilska oseba.

Personalno mapo lahko generalni sekretar oziroma pooblaščena pravobranilska oseba predloži le generalnemu državnemu pravobranilcu ali namestniku generalnega državnega pravobranilca na njuno zahtevo.

Personalna mapa se lahko predloži zaposlenemu na vpogled kadar koli na njegovo zahtevo.

Pravobranilska oseba, pooblaščena za hrambo personalnih map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki prijavijo na razpisano oziroma objavljeno prosto mesto.

12. člen

Dajanje in pregled podatkov v spisu z oznako tajnosti dovoljuje generalni državni pravobranilec oziroma drug delavec, ki ga za to pooblasti generalni državni pravobranilec.

b) Varovanje prostorov in računalniške opreme

13. člen

Prostori, v katerih so žigi, pečati in štampiljke, sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni podatki, strojna in programska oprema (v nadaljevanju: varovani prostori), se varujejo z organizacijskimi, fizičnimi, tehničnimi in programskimi ukrepi, ki nepooblaščenim osebam onemogočajo dostop do podatkov.

14. člen

Zunaj delovnega časa oziroma v času, ko pravobranilci in pravobranilsko osebje niso prisotni, mora biti strojna in programska oprema zaklenjena, računalniki izklopljeni ter fizično ali programsko zaklenjeni.

15. člen

S pečati, žigi in štampiljkami Državnega pravobranilstva in drugimi pripomočki, s katerimi bi bilo mogoče ponarediti dokumente, se ravna kot s tajnimi podatki.

Pečati in žigi Državnega pravobranilstva so oštevilčeni z zaporednimi številkami od 1 (ena) dalje.

Odredba generalnega državnega pravobranilca o tem, katerim pravobranilskim osebam je poverjeno hranjenje pečata, žiga ali štampiljke z ustrezno številko, se hrani v železni blagajni, v kateri se hranijo listine z oznako tajnosti. Odredbi je priložen seznam odtisov pečatov, žigov in štampiljk s podpisi pravobranilskih oseb, ki so jih prevzele.

16. člen

Vzdrževanje in popravila računalniške in druge informacijske opreme so dovoljena samo z vednostjo pooblaščene pravobranilske osebe, izvajajo pa jih lahko samo pooblaščeni servisi in vzdrževalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Ministrstvom za pravosodje.

17. člen

Vzdrževalci prostorov, strojne in programske opreme ter obiskovalci se smejo v varovanih prostorih zadrževati samo z vednostjo pooblaščene osebe. V prostorih, v katerih sta nameščena mrežni strežnik in vozlišče komunikacijske računalniške opreme, pa se smejo vzdrževalci prostorov, strojne in programske opreme zadrževati samo ob prisotnosti pooblaščene osebe.

c) Varovanje sistemske in namenske programske opreme ter podatkov, ki se obdelujejo z računalniško opremo

18. člen

Dostop do programske opreme se varuje tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenemu pravobranilskemu osebju oziroma pooblaščenemu delavcu pravne osebe ali pooblaščeni fizični osebi, ki v skladu s pogodbo opravlja dogovorjene storitve.

19. člen

Popravljanje, spreminjanje in dopolnjevanje sistemske in namenske programske opreme je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja generalnega državnega pravobranilca, izvajajo pa jih lahko samo pooblaščena pravobranilska oseba, pooblaščeni serviserji in pooblaščene fizične osebe ali pooblaščeni delavci pravne osebe, ki imajo sklenjeno ustrezno pogodbo. Izvajalci morajo spremembe in dopolnitve sistemske in namenske programske opreme dokumentirati.

Namenska programska oprema se shranjuje in varuje na enak način kot osebni podatki.

20. člen

Vsi programi in podatki, ki so lokalno na delovnih postajah in mrežnih strežnikih, so stalno zaščiteni s protivirusnimi programi. Protivirusni programi se mesečno dopolnjujejo.

21. člen

Dostop do podatkov s pomočjo namenske programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in prepoznavo uporabnikov programov in podatkov. Generalni državni pravobranilec določi način dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop v mrežo osebnih računalnikov in njeno upravljanje, upravljanje elektronske pošte in namenskih programov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah v železni blagajni in se varujejo kot tajni podatki s stopnjo "zaupno". Uporabijo se samo v izrednih okoliščinah oziroma nujnih primerih. Vsaka uporaba vsebine zapečatenih ovojnic se dokumentira. Po vsaki takšni uporabi se določi novo geslo.

22. člen

Zaradi ponovne vzpostavitve računalniškega sistema ob okvarah in drugih izjemnih primerih se zagotavlja redna izdelava kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če so na njih podatki.

Kopije iz prvega odstavka tega člena se hranijo na za to določenih mestih, ki morajo biti ognjevzdržna, zavarovana pred poplavami in elektromagnetnim motnjami, v okviru predpisan klimatskih pogojev ter zaklenjena.

23. člen

Tajne in osebne podatke je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le po postopkih, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo prilaščanje, uničenje ali spreminjanje podatkov ter neupravičeno seznanjanje z njihovo vsebino.

24. člen

Opis zbirk osebnih podatkov, katerih upravljavec je Državno pravobranilstvo, se vodi v katalogu podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Državno pravobranilstvo mora o vsakem primeru dajanja osebnih podatkov voditi evidenco:

-

kateri osebni podatki, kdaj in kako so bili dani,

-

kdo je sodeloval pri dajanju osebnih podatkov in

-

kdo je odredil (ime, priimek in funkcija odredbodajalca), da se dajo osebni podatki.

25. člen

Po poteku roka arhiviranja se podatki zbrišejo.

Za brisanje podatkov z računalniških nosilnih sredstev se uporabi takšna metoda brisanja, ki onemogoča ponovno vzpostavitev vseh ali dela zbrisanih podatkov. Podatki na listinah ali drugih oblikah evidence klasičnih nosilnih sredstev se uničijo na način, ki onemogoča razpoznavanje njihove vsebine.

Na način iz prejšnjega odstavka je treba uničiti tudi vse pomožno gradivo. Prepovedano je odmetavati sredstva, ki vsebujejo osebne ali tajne podatke, v koše za smeti.

č) Odgovornost za varovanje tajnosti in varstvo osebnih podatkov

26. člen

Vsak, ki se pri opravljanju dela na Državnem pravobranilstvu seznani s tajnimi ali osebnimi podatki, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje podatkov.

Obveznost varovanja tajnih in osebnih podatkov ne preneha s prenehanjem funkcije oziroma s prenehanjem delovnega razmerja.

27. člen

Ob izginitvi ali nepooblaščenem izročanju oziroma sporočanju zaupnih in strogo zaupnih podatkov mora generalni državni pravobranilec ali državni pravobranilec, ki ga določi generalni državni pravobranilec, takoj odrediti začetek postopka ugotavljanja okoliščin izdajanja tajnosti teh podatkov skladno z veljavnimi predpisi o varovanju tajnih podatkov in o tem obvestiti državne organe.

28. člen

Kršitev varovanja tajnosti in kršitev varovanja osebnih podatkov sta hujši kršitvi delovne dolžnosti, za kateri je pravobranilsko osebje disciplinsko odgovorno v skladu z zakonom, ki ureja odgovornost zaposlenih v državnih organih.

4. Sedež, prostori, oprema

29. člen

Državno pravobranilstvo posluje na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.

30. člen

Ob vhodu v zgradbo, v katerih ima Državno pravobranilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm s to vsebino: na vrhu je grb Republike Slovenije, nato napis Republika Slovenija, pod njim pa ime Državno pravobranilstvo in pri zunanjih oddelkih tudi ime zunanjega oddelka.

31. člen

V prostorih, v katerih posluje Državno pravobranilstvo, se uporablja hišni red, ki ga določi lastnik zgradbe oziroma upravitelj. Za posamezne prostore lahko generalni državni pravobranilec izda interni hišni red.

32. člen

Na vhodnih vratih v prostore mora biti na vidnem mestu pritrjena pravokotna plošča z označbo Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo.

Na vhodnih vratih v prostore urada predstojnika mora biti pritrjena posebna pravokotna ploščica z označbo Urad predstojnika z njegovim imenom in priimkom ter označbo generalni državni pravobranilec.

Na vhodnih vratih v posamezne prostore, v katerih delajo državni pravobranilci oziroma pomočniki državnega pravobranilca, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter označbo državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca.

Na drugih vhodnih vratih se pritrdijo ploščice z napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostoru, kot npr.: generalni sekretar Državnega pravobranilstva, vodja razvoja projektant, vodja skupne finančnoračunovodske službe, višji oziroma strokovni sodelavec, pravdna pisarna, nepravdna pisarna, strojepisnica, vložišče ipd., z imeni in priimki oseb, ki delajo v pisarni.

Vsi poslovni prostori so oštevilčeni.

33. člen

Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

34. člen

V uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradih zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.

35. člen

Zgradbe, v katerih poslujejo sedež in zunanji oddelki Državnega pravobranilstva, so v času, ki ga določi generalni državni pravobranilec, fizično varovane s prisotnostjo varnostnika in tehničnimi sredstvi.

Če v zgradbi, v kateri ima Državno pravobranilstvo svoje prostore, varnostna služba ni organizirana, mora imeti Državno pravobranilstvo za zagotovitev varnosti pravobranilcev in pravobranilskega osebja ter nemotenega poslovanja Državnega pravobranilstva organizirano lastno varnostno službo oziroma mora biti varovanje zagotovljeno z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

36. člen

Obiskovalci Državnega pravobranilstva se na sedežu in na zunanjih oddelkih ob vstopu izkažejo z osebnim dokumentom. Obiskovalec mora varnostniku povedati, h komu je namenjen. Če osebe, h kateri je namenjen, ni v prostorih Državnega pravobranilstva, obiskovalec pa želi opraviti razgovor, varnostnik pokliče urad predstojnika oziroma urad zunanjega oddelka, da generalni državni pravobranilec oziroma njegov namestnik ali vodja zunanjega oddelka določi, kdo bo sprejel obiskovalca.

Obiskovalca, ki mu je bil dovoljen vstop, varnostnik vpiše na seznam, ki se vodi dnevno. Seznami se hranijo dvanajst mesecev, nato pa se uničijo.

Varnostnik obvesti osebo, h kateri je namenjen obiskovalec, da ga sprejme pri vhodnih vratih v poslovne prostore Državnega pravobranilstva.

Za vstop v prostore Državnega pravobranilstva, katerih varovanje je zagotovljeno le z ustreznimi tehničnimi sredstvi, generalni državni pravobranilec določi podrobnejša navodila za vstop obiskovalcev.

37. člen

Pravobranilcem in generalnemu sekretarju Državnega pravobranilstva sta dovoljena vstop v prostore Državnega pravobranilstva in zadrževanje v njih ob vsakem času.

Pravobranilskemu osebju sta dovoljena vstop v prostore Državnega pravobranilstva in zadrževanje v njih vsak delavnik ves čas, ko je prisoten varnostnik. Zunaj tega časa potrebuje pravobranilsko osebje za vstop v prostore Državnega pravobranilstva dovoljenje generalnega državnega pravobranilca.

II. ORGANIZACIJA DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA

1. Uvodne določbe

38. člen

Z organizacijo Državnega pravobranilstva se zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in učinkovito izvajanje državnopravobranilske funkcije in neposredna odgovornost vsake pravobranilske osebe za njeno delo na Državnem pravobranilstvu.

O organizaciji Državnega pravobranilstva odloča generalni državni pravobranilec z odredbami in navodili v skladu z zakonom in DPR.

Splošna pisna navodila, odredbe, zapisniki, obvestila in druge informacije se objavljajo na interni spletni strani – intranetu.

39. člen

Ob razporeditvi so pravobranilec, višji in strokovni sodelavec ter posamezna pravobranilska oseba označeni s šifro. Šifra je sestavljena iz štirih mest. Prvi dve mesti sta označeni črkovno, in sicer prvo mesto označuje sedež oziroma zunanji oddelek; drugo mesto označuje funkcijo, in sicer za pravobranilca oznaka 0, pomočnika oznaka P, višjega strokovnega sodelavca oznaka V, strokovnega sodelavca oznaka S; zadnji dve mesti pa sta številčni in označujeta številko zasedbe funkcije oziroma delovnega mesta. Za drugo pravobranilsko osebje je šifra na zadnjih treh mestih sestavljena iz okrajšave delovnega mesta.

40. člen

Ob nastopu funkcije oziroma dela na Državnem pravobranilstvu generalni državni pravobranilec z odredbo določi pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu namestnika. Generalni državni pravobranilec po potrebi spremeni nadomeščanje z odredbo.

41. člen

Generalni državni pravobranilec nadzoruje zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja Državnega pravobranilstva.

Generalni državni pravobranilec lahko zaradi zagotovitve nemotenega dela na zunanjem oddelku s pisno odredbo na ta oddelek začasno prerazporedi pravobranilca s sedeža ali zunanjega oddelka.

42. člen

Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja Državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanju dela posameznih zunanjih ali notranjih oddelkov, izboljšanju metode dela, strokovnem izpopolnjevanju in drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo Državnega pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.

Sestanke zunanjega oziroma notranjega oddelka lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.

Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu ali pravobranilski osebi zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast, zato da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku državnih pravobranilcev, po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na Državnem pravobranilstvu.

43. člen

Ožji kolegij obravnava najnujnejše zadeve, ki se nanašajo na poslovanje Državnega pravobranilstva, kadar ni mogoče oziroma ni treba sklicati širšega kolegija. Ožji kolegij sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu in generalni sekretar Državnega pravobranilstva.

Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja poslovanja Državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo člani ožjega kolegija in vodje zunanjih oddelkov.

Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega pravnega stališča lahko da vsak pravobranilec neposredno ali po vodji oddelka. Pravna stališča se sprejemajo z večino glasov navzočih državnih pravobranilcev.

Državno pravobranilstvo sprejema pravna stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu Državnega pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih notranjih oddelkov. O pravnih stališčih, sprejetih na notranjih oddelkih, vodja oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse pravobranilce in strokovne sodelavce. O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem ali razširjenem kolegiju, generalni državni pravobranilec obvesti vse pravobranilce in strokovne sodelavce.

Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni pravobranilec po predhodnem sestanku z državnimi pravobranilci izda obvezno splošno pisno navodilo za ravnanje pravobranilcev.

44. člen

Državno pravobranilstvo ima:

-

pravobranilsko upravo,

-

zunanje oddelke,

-

notranje oddelke na sedežu.

2. Pravobranilska uprava

45. člen

Pravobranilska uprava se deli na manjše enote:

-

urad predstojnika,

-

urad zunanjega oddelka.

Organizacija pisarniškega dela na Državnem pravobranilstvu mora ustrezati vsebini, obsegu in zahtevnosti opravil, ki sodijo v pisarniško-tehnično delo.

V uradu predstojnika so glede na značilnosti dela organizirane za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela posebne organizacijske enote, kot so: splošna kadrovska služba, skupna finančnoračunovodska služba, služba za informatiko in druge manjše enote – pisarna vpisniško-evidenčne službe, sprejem in odprava pisanj, arhiv, strojepisnica, ekonomat, priročna strokovna knjižnica in podobne.

V uradu zunanjega oddelka se po potrebi organizirajo organizacijske enote, navedene v tretjem odstavku tega člena.

Delo pravobranilskih pisarn spremlja svetovalec za državnopravobranilsko upravo in s svojimi ugotovitvami seznanja generalnega državnega pravobranilca.

3. Pravobranilski oddelki

46. člen

Generalni državni pravobranilec oblikuje z letnim razporedom dela notranji oddelek, kadar pri zadevah z enega ali več posameznih pravnih področij delajo najmanj trije državni pravobranilci.

Notranji oddelek vodi vodja notranjega oddelka. Vodja tega oddelka se določi z letnim razporedom dela.

47. člen

Državni pravobranilec – vodja notranjega oddelka:

-

zagotavlja izvajanje DPR na oddelku,

-

zagotavlja tekoče in strokovno delo na oddelku,

-

zagotavlja racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev,

-

spremlja pravno problematiko oddelka in o njej poroča generalnemu državnemu pravobranilcu,

-

skrbi za redno in pravočasno opravljanje zadev na oddelku,

-

je odgovoren za delo strokovnih sodelavcev,

-

opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s tem redom pisno pooblasti generalni državni pravobranilec.

48. člen

Zunanji oddelek vodi vodja zunanjega oddelka, ki je določen z letnim razporedom dela.

Vodja zunanjega oddelka opravlja dela iz prvega odstavka 47. člena. Vodja zunanjega oddelka je dolžan izdelati predlog izrabe dopustov in ga najpozneje do 1. marca v tekočem letu predložiti generalnemu državnemu pravobranilcu.

49. člen

Vodje notranjih in zunanjih oddelkov pripravijo ob koncu koledarskega leta letno poročilo o delu oddelka (24. člen Zakona o Državnem pravobranilstvu) ter ga vročijo generalnemu državnemu pravobranilcu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.

III. POSLOVANJE DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA

1. Delovni in poslovni čas

50. člen

Poslovni čas Državnega pravobranilstva je od ponedeljka do četrtka 8. do 16. ure in v petek od 8. do 15. ure.

Delovni čas Državnega pravobranilstva je od ponedeljka do četrtka od 7.45 do 16. ure in v petek od 8. do 15. ure.

Nujne zadeve in tudi začete obravnave, naroki oziroma ogledi, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka, se dokončajo ne glede na trajanje delovnega časa.

Generalni državni pravobranilec lahko določi posameznemu delavcu drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva ali dopušča nemoteno opravljanje dela Državnega pravobranilstva.

2. Dopusti in druge odsotnosti ter dežurstva

51. člen

Dolžino letnega in izrednega dopusta za pravobranilce določi generalni državni pravobranilec na podlagi Pravilnika o kriterijih za določitev dolžine rednega, izrednega in študijskega dopusta, za pravobranilsko osebje pa na podlagi zakona in kolektivne pogodbe.

52. člen

Za Državno pravobranilstvo veljajo sodne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta.

Pravobranilci in pravobranilsko osebje morajo pretežni del letnega dopusta izrabiti med sodnimi počitnicami.

Med sodnimi počitnicami se na sedežu Državnega pravobranilstva določi dežurstvo pravobranilcev in pravobranilskega osebja, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do nujnih podatkov in nemotenega obravnavanja zadev.

Generalni državni pravobranilec lahko določi dežurstvo tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi oziroma po njih.

Generalni državni pravobranilec določi dežurstvo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 31. decembra za prihodnje leto.

Razpored letnih dopustov določi generalni državni pravobranilec. Pri tem upošteva zahteve službe in želje zaposlenih.

Pri določanju razporeda letnega dopusta generalni državni pravobranilec upošteva, da mora na Državnem pravobranilstvu ostati na delu zadostno število pravobranilcev in drugih zaposlenih, potrebnih za reševanje nujnih zadev (začasne odredbe, naroki, prekluzivni roki itd.). Z razporedom letnih dopustov generalni državni pravobranilec seznani vse zaposlene do 31. marca v tekočem letu.

53. člen

Zaradi zagotovitve nemotenega poteka dela na sedežu morajo pravobranilci in strokovni sodelavci za načrtovano izrabo drugih oblik dopusta in odsotnosti seznaniti svojega namestnika in pridobiti soglasje vodje oddelka oziroma generalnega državnega pravobranilca.

54. člen

O vsaki odsotnosti z dela so pravobranilci in pravobranilsko osebje dolžni takoj obvestiti vodjo urada.

Vodja urada predstojnika je dolžan o odsotnosti pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca takoj obvestiti namestnika, vodjo oddelka, vodje pisarn in vodjo strojepisnice.

Če sta sočasno odsotna pravobranilec oziroma strokovni sodelavec in njegov namestnik, mora vodja urada takoj obvestiti generalnega državnega pravobranilca, da odredi začasnega namestnika.

55. člen

Na zunanjih oddelkih so dolžni organizirati izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na oddelku vedno navzoči vsaj en pravobranilec oziroma strokovni sodelavec ter ustrezno število drugega pravobranilskega osebja, in s tem omogočiti nemoteno obravnavanje zadev.

Če navzočnosti pravobranilca ni mogoče zagotoviti, generalni državni pravobranilec odredi začasno nadomeščanje.

Vodja urada zunanjega oddelka je dolžan o dopustih in vseh drugih odsotnostih pravobranilcev in pravobranilskega osebja takoj obvestiti pisarno, strojepisnico in vodjo urada predstojnika.

3. Oblika in oprema pisanj

56. člen

Vsa pisanja pravobranilcev in pravobranilskega osebja morajo imeti ustrezno obliko. Besedilo mora biti čitljivo in razumljivo ter napisano v uradnem jeziku.

Državno pravobranilstvo posluje z mednarodnimi in tujimi sodišči v slovenskem jeziku ter s prevodi dokumentov v ustreznem tujem jeziku.

57. člen

Državnopravobranilska pisanja morajo imeti na prvem listu oziroma na naslovni strani v zgornjem levem kotu: grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo in pri zunanjih oddelkih ime zunanjega oddelka ter naslov, opravilno številko in datum pisanja.

Pisanja generalnega državnega pravobranilca v zadevah pravobranilske uprave imajo pod imenom organa pripis Urad predstojnika.

58. člen

Izvirnik pravobranilskega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno pisanje (vloge, zaprosila, obvestila, dopisi, odločbe itd.), ki ga podpiše pravobranilec ali z razporedom dela določena pravobranilska oseba in je opremljeno z žigom oziroma štampiljko.

Na pravobranilskih pisanjih se stranke, ki jih zastopa Državno pravobranilstvo, napišejo z velikimi črkami, nasprotne stranke pa z malimi črkami. Kadar nastopa Državno pravobranilstvo kot stranka, se ime Državno pravobranilstvo napiše z velikimi črkami.

Izvirnik mora biti napisan s pisalnim strojem ali z računalnikom, le izjemoma pa ročno, in čitljivo, s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo.

59. člen

Prepisi izvirnika so naknadno napisani izvodi (kopije), fotokopije ali računalniški izpisi ali kako drugače izdelani prepisi izvirnika.

Prepisi morajo biti opremeljeni z žigom in štampiljko, ki vsebuje zaznamek o točnosti prepisa, ki ga podpiše pooblaščena pravobranilska oseba.

Izvirniki in prepisi, ki obsegajo več listov, morajo biti oštevilčeni po straneh in speti oziroma kako drugače zvezani.

4. Podpisovanje

60. člen

Vsa pravobranilska pisanja morajo biti podpisana.

Izvirnike in prepise pravobranilskih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, podpiše pravobranilec, ki zadevo obravnava.

Izvirnike pisanj pisarniško-tehnične narave in zaznamke podpiše pooblaščena pravobranilska oseba.

Dopise z oznako tajnosti, obvezna navodila, navodila, odredbe in okrožnice, ki se nanašajo na zadeve pravobranilske uprave, podpisuje generalni državni pravobranilec.

Dopise, ki se nanašajo na zadeve pravobranilske uprave, podpisuje generalni državni pravobranilec ali oseba, ki jo za to pooblasti.

Vloge se podpisujejo pri navedbi Državnega pravobranilstva kot zastopnika oziroma stranke. Levo od podpisa se odtisne žig Državnega pravobranilstva.

Dopisi in druga zaprosila se podpisujejo na desni strani spodaj. Pod podpisom se napišejo podpisnikovo ime in priimek, pod njima pa funkcija. Levo od podpisa se odtisne žig Državnega pravobranilstva.

61. člen

Pri izvensodnih poravnavah, pravnih mnenjih in pogodbah mora pravobranilec, ki zadevo obravnava, vsako stran na koncu besedila posebej potrditi s skrajšanim podpisom (parafirati).

5. Obrazci, pečati, štampiljke

62. člen

Državno pravobranilstvo uporablja za posamezna opravila in evidence, določene z DPR, obrazce, ki jih predpiše generalni državni pravobranilec.

Državno pravobranilstvo uporablja za evidence in določena opravila tudi s predpisi določene obrazce.

Kadar se posamezna opravila ali evidence vodijo oziroma opravljajo z računalnikom, mora računalniški izpis vsebovati vse podatke, ki jih vsebuje obrazec.

Generalni državni pravobranilec lahko izdaja začasne obrazce za interno uporabo na Državnem pravobranilstvu.

63. člen

Vsa pravobranilska pisanja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim, morajo biti opremljena z žigom Državnega pravobranilstva in podpisom pravobranilca oziroma pravobranilske osebe.

Pečat in žig Državnega pravobranilstva sta uradna znaka okrogle oblike in predpisane velikosti z imenom Državnega pravobranilstva in določenim besedilom ter sta dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta.

Za posebne primere, v katerih bi bil pečat ali žig iz drugega odstavka tega člena neustrezen, se lahko uporablja mali pečat ali žig.

Za pečatenje z voskom ima Državno pravobranilstvo kovinski pečat z enakim besedilom, kot ga ima okrogli žig.

Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov in žigov veljajo posebni predpisi.

64. člen

Za mehanično odtiskovanje imena Državnega pravobranilstva, kratkih zaznamkov, označb in odredb Državno pravobranilstvo uporablja štampiljke.

Glej prilogo DPR Seznam pečatov, žigov in štampiljk.

65. člen

Evidenco vseh pečatov, žigov in štampiljk Državnega pravobranilstva vodi vodja urada predstojnika, evidenco pečatov, žigov in štampiljk zunanjega oddelka pa vodja urada zunanjega oddelka.

Za hrambo pečatov, žigov in štampiljk je odgovorna pravobranilska oseba, ki jih je prevzela.

66. člen

Obrazce, pečate in žige naroča Državno pravobranilstvo neposredno pri pooblaščenem založniku oziroma izdelovalcu, štampiljke pa lahko tudi pri drugem izdelovalcu.

6. Stroški

67. člen

Stroški, ki nastanejo v postopku, se evidentirajo s stroškovnikom v spisu. Stroškovnik se nastavi ob pisanju vloge, kjer Državno pravobranilstvo zaznamuje prve stroške.

Stroški, ki se izplačajo z računa stroškov Državnega pravobranilstva, se evidentirajo v knjigi računov in ustreznem spisu.

Stroški, ki so jih v postopkih dolžne plačati stranke, se evidentirajo v spisu in knjigi obvestil – popisu bančnih izpiskov ter se mesečno prenakazujejo v proračun na postavko "drugi republiški prihodki". Ob koncu koledarskega leta mora biti stanje na računu 0.

Glej obrazec DP št. 38 Knjiga vplačil in izplačil na prehodnem računu (rač."845").

68. člen

Če dolžnik stroškov ne plača v določenem roku, pravobranilec predlaga prisilno izterjavo stroškov po določbah izvršilnega postopka.

7. Elektronsko poslovanje

69. člen

Pravila tega poglavja, ki se nanašajo na obliko in opremo pisanj, podpisovanje, obrazce, pečate, štampiljke, žige ter stroške, je treba smiselno upoštevati tudi za pisanja, ki se pošiljajo z elektronsko pošto, računalniškimi telefaksi in drugimi komunikacijskimi napravami, pri katerih se ne uporablja papir.

IV. INFORMATIKA

70. člen

Strategijo razvoja računalniške podpore pri poslovanju Državnega pravobranilstva določa skupina za računalniško podporo in informatizacijo na Državnem pravobranilstvu v skladu s smernicami in priporočili Centra vlade za informatiko.

Skupino za računalniško podporo sestavljajo vodja razvoja projektant, generalni sekretar Državnega pravobranilstva, svetovalec za državnopravobranilsko upravo in državni pravobranilec, ki ga določi generalni državni pravobranilec.

Informatizacijo izvaja služba za informatiko Državnega pravobranilstva v skladu s sprejeto strategijo in v okviru sprejetih projektov.

V. RAZPORED DEL IN PRAVILA O DODELJEVANJU ZADEV

1. Letni razpored del

71. člen

Generalni državni pravobranilec z letnim razporedom dela do 15. decembra za prihodnje leto določi razporeditev pravobranilcev na oddelke oziroma pravna področja, določi namestnika generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov in njihovih namestnikov, razpored strokovnih sodelavcev ter pravobranilske osebe, za katere tako določa DPR.

Generalni državni pravobranilec s predlogom letnega razporeda seznani pravobranilce in strokovne sodelavce.

72. člen

Pri razporeditvi pravobranilcev na posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe Državnega pravobranilstva ter delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve pravobranilcev.

Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni pravobranilec z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, rešuje pravobranilec tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi razporeda dela.

Pri razporeditvi pravobranilca za vodjo oddelka ali njegovega namestnika se poleg sposobnosti, naštetih v prvem odstavku tega člena, upošteva tudi njegova sposobnost za organizacijo dela.

73. člen

Letni razpored del se osebno vroči pravobranilcem in strokovnim sodelavcem ter vodjem vpisnikov na sedežu oziroma vodjem urada zunanjega oddelka. Vsak pravobranilec in strokovni sodelavec lahko v treh dneh od dneva prejema letnega razporeda dela da pripombe.

Če generalni državni pravobranilec v desetih dneh od dneva prejetih pripomb ne spremeni razporeda dela, se razpored dela uporablja od 1. januarja naslednjega leta.

74. člen

Veljavnost obstoječega letnega razporeda se lahko podaljša v naslednje leto.

2. Spremembe letnega razporeda del

75. člen

Določeni letni razpored dela se lahko med letom spremeni zaradi spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste, zaradi zahteve, da se posamezne vrste zadev ali pravnih stvari prednostno rešujejo, daljše odsotnosti pravobranilcev ali drugih zaposlenih in drugih opravičljivih razlogov.

Pri spremembi letnega razporeda dela se pri razporedu zadev upoštevajo določbe prejšnjih členov.

76. člen

Generalni državni pravobranilec lahko vodjem notranjih in zunanjih oddelkov ter državnim pravobranilcem, ki so odgovorni za delo najmanj treh višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih sodelavcev, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada, vendar največ do 40%.

3. Splošna pravila o dodeljevanju zadev

77. člen

Na posameznem notranjem oddelku se nove zadeve dodeljujejo posameznemu pravobranilcu takole:

-

dnevno prispele zadeve se dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,

-

če na isti dan prispe več zadev, se te najprej razdelijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma nazivov strank, ki so sprožile postopek oziroma predlagale uvedbo postopka, ter se dodelijo pravobranilcem ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,

-

če se vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu šifrantov za vsako vrsto zadev posebej,

-

zadeva, ki jo je pravobranilec že obravnaval (predhodni postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva ipd.) se dodeli v reševanje istemu pravobranilcu.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko generalni državni pravobranilec odredi, da se zadeva ali posamezne vrste zadev dodelijo v reševanje določenemu oddelku oziroma pravobranilcu.

4. Dodeljevanje zadev ob daljši odsotnosti pravobranilca

78. člen

Če je pravobranilec odsoten več kot tri mesece, njegov namestnik pa zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev, se zadeve, ki so mu bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim pravobranilcem na oddelku.

O dodelitvi zadev odloči generalni državni pravobranilec na predlog vodje oddelka.

5. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev pravobranilcu

79. člen

Zaradi odsotnosti, daljše od treh mesecev, se pravobranilcu lahko začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo drugim pravobranilcem ob upoštevanju zaporedja šifranta.

Če pravobranilec prejme v delo izjemno zahtevno, obsežno in nujno zadevo, se mu lahko začasno ustavi dodeljevanje novih zadev, reševanje tekočih zadev pa se lahko začasno predodeli namestniku ali drugemu pravobranilcu. V takem primeru mora pravobranilec o opravljenem delu tedensko obveščati generalnega državnega pravobranilca.

O začasni ustavitvi dodeljevanja zadev po prvem in drugem odstavku tega člena po predhodni seznanitvi oddelka odloči generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka.

Generalni državni pravobranilec o spremembah pri dodeljevanju in ob predodelitvah zadev pisno seznani vodjo oddelka in vodjo pisarne oddelka.

Državnopravobranilski red

Časovnica