Državnotožilski red

4558. Državnotožilski red

Na podlagi 7. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za pravosodje na predlog generalne državne tožilke Republike Slovenije z dne 16. 2. 2004

D R Ž A V N O T O Ž I L S K I R E D

I. SPLOŠNI DEL

Uvodne določbe

1. člen

(1)

Z državnotožilskim redom (v nadaljnjem besedilu: DTR) se določa notranja ureditev državnih tožilstev, dodeljevanje in odvzem zadev državnim tožilcem, pravila pisarniškega poslovanja, vodenje vpisnikov, imenikov in evidenc, obrazci za delo, oblika in vsebina pečatov in štampiljk, oblika in vsebina službenih izkaznic, podrobnejša pravila o obveščanju javnosti, stiki s pripadniki narodnih skupnosti, poslovanje v zadevah državnotožilske uprave, zagotavljanje varnosti oseb, dokumentacije in premoženja, obveščanje Ministrstva za pravosodje, okvirni hišni red in standardi za prostore in opremo državnih tožilstev, informatizacijo državnih tožilstev, pravila o vpogledih in preslikavah spisov, pravila o izvajanju in nadzoru materialnega in finančnega poslovanja, pravila o rednem opravljanju zadev in poročanju, razporeditev poslovnega časa in poslovanje s strankami, pravila o vodenju statistike in druga vprašanja v zvezi z notranjim poslovanjem državnih tožilstev, če to ni določeno z drugimi predpisi.

(2)

Z DTR so določeni tudi vzorci obrazcev z navodili za vodenje vpisnikov, pomožnih knjig in evidenc, odtisi pečatov in štampiljk.

(3)

Z notranjo ureditvijo državnih tožilstev se zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno in pravočasno opravljanje tožilskih in drugih zadev.

(4)

V DTR uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

Izvajanje DTR nadzoruje generalni državni tožilec Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni državni tožilec), ki tudi izdaja odredbe na njegovi podlagi in daje usmeritve za izvajanje DTR.

Pomen temeljnih izrazov

3. člen

(1)

Državno tožilstvo po tem DTR so Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo) z vsemi organizacijskimi enotami in okrožna državna tožilstva z vsemi organizacijskimi enotami, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega izmed njih.

(2)

Državni tožilci po tem DTR so generalni državni tožilec, vrhovni državni tožilci, višji državni tožilci in okrožni državni tožilci, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega izmed njih.

Pomočniki državnega tožilca

4. člen

(1)

Državno tožilstvo ima potrebno število pomočnikov državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu: pomočnik).

(2)

Pomočnike dodeljuje enemu ali več okrožnim, višjim ali vrhovnim državnim tožilcem vodja državnega tožilstva.

(3)

Pomočnik opravlja dejanja v zadevah, ki pripadejo državnemu tožilcu, kateremu je dodeljen kot pomočnik.

(4)

Državni tožilec je odgovoren za delo pomočnika.

(5)

Državni tožilec lahko pooblasti pomočnika za opravo določenih nalog ali za opravo procesnih dejanj v kazenskem postopku, za kar mu lahko izda generalno pooblastilo, ali pa mu izda pooblastilo za vsako zadevo posebej. Pomočnik podpisuje svoje izdelke v skladu s tem pooblastilom.

Tožilsko osebje

5. člen

Tožilsko osebje (javni uslužbenci državnega tožilstva) so:

-

uradniki, ki v državnem tožilstvu opravljajo naloge, ki sodijo v delovno področje državnega tožilstva;

-

uradniki, ki v državnem tožilstvu opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela;

-

strokovno-tehnični javni uslužbenci.

6. člen

Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, se pravice iz delovnih razmerij javnih uslužbencev državnega tožilstva urejajo s predpisi in kolektivno pogodbo, ki velja za delavce v državnih organih.

7. člen

Javni uslužbenci državnega tožilstva se morajo v službi in izven nje vselej vesti tako, da varujejo ugled državnega tožilstva.

8. člen

Javni uslužbenci državnega tožilstva imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo v izobraževalnih oblikah, ki jih organizira ministrstvo, pristojno za pravosodje oziroma državno upravo, in državno tožilstvo ter v drugih izobraževalnih oblikah po odločitvi vodje državnega tožilstva.

9. člen

(1)

V okviru izobraževalnih programov morajo vsi javni uslužbenci državnega tožilstva v enem letu po sprejemu na delo pred komisijo Ministrstva za pravosodje opraviti izpit iz poznavanja določil DTR.

(2)

Če se javni uslužbenec državnega tožilstva ne prijavi k izpitu ali če izpita ne opravi uspešno tudi pri ponovnem preizkusu v nadaljnjih dveh mesecih, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, ki ga zaseda.

10. člen

(1)

Javni uslužbenci državnega tožilstva so disciplinsko odgovorni za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti.

(2)

O disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev državnega tožilstva odloča na prvi stopnji vodja državnega tožilstva, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)

O disciplinski odgovornosti generalnega sekretarja Vrhovnega državnega tožilstva odloča na prvi stopnji generalni državni tožilec, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo imenuje vlada.

Obveščanje

11. člen

(1)

O kazenskih ovadbah in drugih zadevah, ki so širšega javnega pomena ali je o njihovi vsebini že obveščena javnost, in o kazenskih zadevah, v katerih niso jasna temeljna pravna vprašanja kazenskega pregona, mora državni tožilec nemudoma obvestiti vodjo državnega tožilstva, ta pa v obliki operativnega poročila generalnega državnega tožilca. Na enak način poteka tudi obveščanje o nadaljnjih ukrepih državnega tožilca v kasnejših fazah kazenskega postopka.

(2)

Generalni državni tožilec lahko zahteva, da mu nižji državni tožilci po vodji tožilstva pošiljajo podatke in informacije o posameznih zadevah ali o določenih vrstah zadev.

12. člen

(1)

Če okrožni ali višji državni tožilec pri svojem delu ugotovi, da je bil v postopku pred sodiščem kršen zakon oziroma je bila izdana nezakonita odločba, ki je postala pravnomočna, pa nima pravice uporabiti ustreznega pravnega sredstva, mora okrožni državni tožilec o tem takoj poročati Vrhovnemu državnemu tožilstvu, višji državni tožilec pa generalnemu državnemu tožilcu.

(2)

Poročilu iz prejšnjega odstavka državni tožilec doda svoje mnenje in priloži spise.

13. člen

Če državni tožilec pri svojem delu ugotovi, da je vprašljiva ustavnost zakona ali ustavnost in zakonitost drugega predpisa, obvesti o tem generalnega državnega tožilca, ki odloči, ali bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona ali ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa in o tem pisno obvesti državnega tožilca.

Notranje tožilsko glasilo in izdaja strokovne literature

14. člen

(1)

Za obveščanje državnih tožilstev izdaja Vrhovno državno tožilstvo notranje glasilo Tožilska obvestila. Tožilska obvestila se izdajo v pisni obliki, v elektronski obliki pa objavijo na intranetnem portalu Pravnoinformacijskega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu.

(2)

V Tožilskih obvestilih, ki izhajajo po potrebi, se objavijo:

-

poročila o pomembnejših kazenskih zadevah,

-

obvezna splošna navodila in načelna pravna stališča Vrhovnega državnega tožilstva,

-

načelna stališča državnotožilskega sveta,

-

pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč,

-

prispevki, pomembni za prakso državnih tožilstev,

-

druga sporočila in obvestila.

(3)

Glasilo Tožilska obvestila ureja uredniški odbor, ki ga imenuje generalni državni tožilec.

(4)

O izdaji strokovne literature odloča generalni državni tožilec, ki v posameznem primeru določi uredniški odbor.

Zagotavljanje javnosti dela

15. člen

(1)

Državno tožilstvo zagotavlja javnost svojega delovanja prek medijev s posredovanjem informacij o vprašanjih z delovnega področja državnega tožilstva.

(2)

Državno tožilstvo zagotavlja enake možnosti informiranja vsem medijem.

16. člen

(1)

Celotno obveščanje medijev vodi generalni državni tožilec, ki skladno z zakonom o državnem tožilstvu ter predpisi, ki urejajo medije, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov in tajnost podatkov, daje obvestila medijem ter omogoča urednikom, novinarjem in drugim avtorjem programskih prispevkov zbiranje informacij za objavo prek medijev.

(2)

Po pooblastilu generalnega državnega tožilca lahko opravila iz prejšnjega odstavka prevzame generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva, vodja posameznega državnega tožilstva ali drug državni tožilec.

17. člen

(1)

O delu državnega tožilstva se javnost seznanja:

-

z obvestili za javnost na skupni spletni strani državnih tožilstev http://www.dt-rs.si, ki jo ureja Vrhovno državno tožilstvo;

-

z obvestili v medijih;

-

na tiskovnih konferencah;

-

na drug primeren način.

(2)

O stanju posamezne zadeve se javnost lahko obvesti le, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Obseg obvestila se določi v skladu z zakonom glede na naravo zadeve.

18. člen

(1)

Generalni državni tožilec ali njegov pooblaščenec obvešča medije na lastno pobudo o pomembnih postopkih v kazenskih, civilnih in upravnih zadevah, ki so vzbudile posebno pozornost javnosti ali za katere meni, da mora biti javnost o njih obveščena.

(2)

Pobudo za informacijo o navedenih zadevah lahko dajo tudi dopisniki medijev sami preko telefona, telefaksa, po elektronski pošti ali ustno, in sicer preko vodje urada generalnega državnega tožilca, v primeru iz 19. člena DTR pa neposredno vodjem okrožnih državnih tožilstev.

(3)

Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena obvešča generalni državni tožilec ali njegov pooblaščenec javnost tudi o stanju kriminalitete ter o drugi splošni problematiki s področja pregona kaznivih dejanj ter civilnopravnega in upravnega področja.

19. člen

(1)

Državni tožilec, ki je na javnem procesnem dejanju ali drugih javnih oblikah tožilskega dela opravljal službeno dolžnost, lahko samostojno podaja informacije medijem.

(2)

Obvestila o prejetih zadevah se praviloma nanašajo le na kratek opis in označbo kaznivega dejanja, ki ga je oseba utemeljeno sumljiva, in na sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih.

(3)

Samostojno lahko vodje okrožnih državnih tožilstev na zahtevo medijev le-tem posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo obravnavajo in v kakšni fazi je.

(4)

O predmetu obvestil vodje okrožnih državnih tožilstev pisno obvestijo vodjo urada generalnega državnega tožilca, ki vodi posebno evidenco. Evidenca se lahko vodi v računalniški obliki.

20. člen

(1)

O zadevah, ki so pri državnem tožilstvu v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah le novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico ali na drug ustrezen način.

(2)

Pisno obvestilo državnega tožilstva se medijem pošlje praviloma preko Slovenske tiskovne agencije ali neposredno tistim medijem, ki pokrivajo območje, kateremu je obvestilo namenjeno.

(3)

Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in druge zakonite interese strank in drugih udeležencev v postopku ter da ne škoduje interesom postopka.

(4)

Pri dajanju obvestil medijem je potrebno spoštovati določbe o tajnosti podatkov. Državna tožilstva ne smejo dajati informacij o poteku sodnih postopkov, pri katerih je bila izključena javnost.

21. člen

(1)

O obvestilih, danih medijem, in o tiskovnih konferencah vodja urada generalnega državnega tožilca vodi posebno evidenco. Evidenca se lahko vodi v računalniški obliki. Vsa obvestila, dana medijem, in gradiva, predstavljena na tiskovnih konferencah, se za vsako leto zbirajo v posebnih fasciklih.

(2)

Vodja urada generalnega državnega tožilca tudi spremlja in v posebnih fasciklih zbira objavljene informacije v zvezi z delom tožilstva.

(3)

Če se ugotovi, da v medijih objavljene informacije niso v skladu z danimi obvestili ali da neobjektivno oziroma neresnično prikazujejo delo državnega tožilstva ali občutno prizadevajo čast strank in drugih udeležencev v postopku ali njihove koristi ali v drugih primerih, določenih z zakonom, generalni državni tožilec poskrbi, da se objava v medijih popravi in uskladi z načeli objektivnega obveščanja javnosti.

22. člen

(1)

Dostop do informacij javnega značaja se zagotavlja z objavo skupnega kataloga informacij javnega značaja vseh državnih tožilstev na skupni spletni strani državnih tožilstev.

(2)

Uradne osebe za posredovanje teh informacij so vodje državnih tožilstev, po njihovem pooblastilu pa vodje uradov ali posamezni državni tožilci.

(3)

Materialni stroški se ne zaračunavajo.

Stiki z državnimi organi in drugimi pravnimi osebami

23. člen

(1)

Državno tožilstvo v stikih z državnimi organi in drugimi pravnimi osebami predstavlja in zastopa generalni državni tožilec.

(2)

Če državno tožilstvo prejme zahtevo po zakonu o državnem tožilstvu za podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, mora o tem nemudoma obvestiti generalnega državnega tožilca.

Dostopnost za stranke in druge osebe

24. člen

(1)

Stranke, njihovi pooblaščenci in druge upravičene osebe imajo v okviru splošnih določil o poslovnem času dostop do pisarn državnega tožilstva, v katerih se sprejemajo vloge in dajejo obvestila, praviloma samo med uradnimi urami.

(2)

V nujnih primerih morajo državni tožilec, pomočnik, strokovni sodelavec ali vpisničar v okviru poslovnega časa državnega tožilstva zagotoviti podatke o stanju zadeve oziroma v zvezi s postopkom tudi izven uradnih ur.

(3)

Državni tožilci, pomočniki in strokovni sodelavci so med uradnimi urami dolžni sprejemati na zapisnik ovadbe, nadzorstvene pritožbe in predloge fizičnih in pravnih oseb.

(4)

Podatke o stanju zadev oziroma v zvezi s postopkom daje državno tožilstvo strankam, njihovim pooblaščencem in drugim osebam praviloma neposredno. Po telefonu posreduje le tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka. Pred tem mora na primeren način preveriti istovetnost stranke, pooblaščenca oziroma druge upravičene osebe.

(5)

Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, po dovoljenju vodje državnega tožilstva daje osebam iz prejšnjega odstavka vpisničar ustreznega vpisnika.

(6)

Osebe, ki izkažejo zakonit interes, imajo na obrazloženo pisno zahtevo pravico do vpogleda v spis ali drugo dokumentacijo ter do preslikave listin v obsegu, ki ga določi vodja pristojnega državnega tožilstva v skladu z zakonom o državnem tožilstvu in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

(7)

O posredovanju podatkov in vpogledu v spise ali drugo dokumentacijo ter dovoljenih preslikavah iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se v spisu napravi kratek uradni zaznamek z navedbo osebe, kateri so bili podatki posredovani oziroma je bil dovoljen vpogled ali preslikava, datum zaznamka in podpis pristojne osebe državnega tožilstva.

25. člen

Državni tožilci, pomočniki in strokovni sodelavci pri stikih s fizičnimi in pravnimi osebami in pri obvestilih ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanj, o katerih dajejo obvestilo, in tudi ne dajati izjav o verjetnem izidu posamezne zadeve oziroma o predvidenih ali nameravanih ukrepih.

Stiki s pripadniki narodnih skupnosti

26. člen

(1)

Na območjih v Republiki Sloveniji, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost in na katerih je z ustavo in zakonom določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo državna tožilstva v stikih s pripadniki teh narodnosti zagotoviti enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu z zakonom, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

(2)

Stroški, ki nastanejo zaradi komuniciranja v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, bremenijo sredstva za delo državnega tožilstva.

27. člen

(1)

Javnim uslužbencem državnega tožilstva in državnim tožilcem oziroma njihovim pomočnikom, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, pripada dodatek za dvojezičnost, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije.

(2)

Višina dodatka iz prejšnjega odstavka se določi v skladu s predpisi, ki urejajo plačo državnih tožilcev in pomočnikov oziroma javnih uslužbencev državnega tožilstva.

Mednarodna pravna pomoč in mednarodno sodelovanje

28. člen

(1)

Zadeve mednarodne pravne pomoči opravljajo okrožna državna tožilstva na podlagi določb zakona o kazenskem postopku, posebnih predpisov in obvezujočih mednarodnih pogodb.

(2)

V zadevah iz prejšnjega odstavka poslujejo državna tožilstva s pristojnimi tujimi organi preko Ministrstva za pravosodje oziroma neposredno, če so podani pogoji po zakonu o kazenskem postopku in skladno z določbami obvezujočih mednarodnih pogodb o pravni pomoči v zvezi s sodnimi in drugimi postopki.

(3)

Državna tožilstva imajo lahko v skladu z zakonom ali obvezujočo mednarodno pogodbo operativne stike s pristojnimi organi tujih držav, če gre za zadeve skupnega interesa. O takšnih stikih je treba obveščati generalnega državnega tožilca.

29. člen

Neposredna pravna pomoč med državnimi tožilstvi v Republiki Sloveniji in tujimi organi, če to omogočajo predpisi iz 28. člena DTR, lahko poteka tudi s posredovanjem državnih tožilcev, ki so določeni kot kontaktne osebe za sodelovanje preko mednarodnih organizacij.

30. člen

(1)

Vrhovno državno tožilstvo nudi potrebno strokovno pomoč državnemu tožilcu ali pomočniku, ki je dodeljen v organe mednarodnih organizacij. Generalni državni tožilec lahko odloči, da strokovno pomoč nudi določeno okrožno državno tožilstvo.

(2)

Nudenje strokovne pomoči se izvaja na takšen način, da ne ovira rednega izvrševanja pristojnosti državnega tožilstva, vsebuje pa pošiljanje podatkov iz strokovne literature, tožilskega notranjega glasila, sodne prakse, stališč državnih tožilstev, zakonov in drugih predpisov Republike Slovenije ter po potrebi strokovno svetovanje dodeljeni osebi.

Varovanje tajnosti podatkov

31. člen

(1)

Javni uslužbenci državnega tožilstva morajo ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela izvejo o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih. Vsak, ki mu je v zvezi z njegovim delom pri državnem tožilstvu zaupan podatek, do katerega javnost nima dostopa ali se je seznanil z njegovo vsebino, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev tajnosti.

(2)

Dolžnost varovanja podatkov ne preneha s prenehanjem funkcije ali dela pri državnem tožilstvu.

(3)

Tajnost podatkov na državnem tožilstvu in stopnjo tajnosti določi v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi generalni državni tožilec ali od njega pooblaščena oseba.

(4)

Vsak tajni podatek oziroma dokument, ki vsebuje tajne podatke, mora biti označen na način, ki ga določa zakon in podzakonski predpis, ki ureja tajne podatke.

(5)

Tajni podatki v prejetih dokumentih obdržijo na državnem tožilstvu isto oznako glede stopnje tajnosti, s katero jih je označil pristojni organ pošiljatelj.

32. člen

Področje varovanja tajnih podatkov je urejeno s splošnim navodilom generalnega državnega tožilca za enotno uporabo zakona o tajnih podatkih in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi.

Zagotavljanje varnosti oseb, dokumentacije in premoženja

33. člen

(1)

Če v zgradbi, v kateri ima državno tožilstvo svoje prostore, ni organizirane varnostne službe, mora imeti državno tožilstvo za zagotovitev varnosti funkcionarjev, javnih uslužbencev državnega tožilstva in strank, nemotenega poslovanja državnega tožilstva ter zavarovanja dokumentacije in prostorov državnega tožilstva organizirano lastno varnostno službo oziroma mora biti varovanje zagotovljeno z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

(2)

Na manjših okrožnih državnih tožilstvih oziroma njihovih enotah lahko opravljajo naloge varnostne službe vratarji ali drugi javni uslužbenci državnega tožilstva. Tisti, ki opravlja naloge varnostne službe, mora biti za to ustrezno usposobljen.

(3)

O vseh primerih motenja poslovanja in ogrožanja varnosti oseb ali premoženja na državnem tožilstvu je potrebno takoj obvestiti vodjo državnega tožilstva, ta pa mora na ustrezen način seznaniti generalnega državnega tožilca in Ministrstvo za pravosodje.

34. člen

Področje varovanja osebnih podatkov je urejeno s posebnim pravilnikom.

34.a člen

Način dostopa do občutljivih osebnih podatkov

(1)

Dostop do kazenske evidence, evidence prekrškov, evidence zaprtih oseb in drugih zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke (v nadaljnjem besedilu: zbirke občutljivih osebnih podatkov), imajo določeni državni tožilci, pomočniki državnega tožilca, policisti specializiranega oddelka, strokovni sodelavci in vpisničarji (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni uporabniki) za postopke, v katerih državno tožilstvo izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti in to pod pogoji iz državnotožilskega reda ter pogoji, katere določi upravljavec zbirke v skladu z zakonom, ki ureja posamezno zbirko osebnih ali drugih podatkov.

(2)

Vodja pristojnega državnega tožilstva določi pooblaščene uporabnike, ki so v imenu pristojnega državnega tožilstva pooblaščeni za neposreden dostop do občutljivih osebnih podatkov iz zbirk občutljivih osebnih podatkov.

(3)

Neposreden in brezplačen dostop preko omrežij elektronskih komunikacij do avtomatiziranih zbirk občutljivih osebnih podatkov, je pooblaščenim uporabnikom omogočen na podlagi uporabniškega imena in osebnega gesla, ki ga je treba zamenjati vsake tri mesece ter z navedbo oziroma vpisom osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, navedbo namena dostopa ter navedbo opravilne številke zadeve državnega tožilstva v informacijskem sistemu državnega tožilstva ali v informacijskem sistemu upravljavca podatkov, ob upoštevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Brezplačen dostop na druge načine do zbirk občutljivih osebnih podatkov izvršujejo pooblaščeni uporabniki s pošiljanjem pisne zahteve za pridobitev podatkov upravljavcu podatkov, kjer navedejo osebno ime in naslov prebivališča obdolženca oziroma obtoženca oziroma stranke sodnega postopka, namen pridobivanja podatkov ter opravilno številko zadeve državnega tožilstva ali pa z zapisom navedenih podatkov pri upravljavcu podatkov.

(5)

Pooblaščeni uporabnik lahko ob izvajanju dostopa po določbah četrtega in petega odstavka tega člena vpogleda, kopira, prepiše ali izpiše občutljive osebne podatke, državno tožilstvo pa jih lahko nadalje obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti in naloge.

34.b člen

Sistem zavarovanja občutljivih osebnih podatkov

(1)

Prostori, v katerih se obravnavajo občutljivi osebni podatki, morajo biti varovani z organizacijskimi, fizičnimi in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim onemogočajo dostop do medijev in naprav, s katerimi se občutljivi osebni podatki obravnavajo.

(2)

Prostori, v katerih se obravnavajo občutljivi osebni podatki, morajo biti varovani z organizacijskimi, fizičnimi in tehničnimi ukrepi, ki nepooblaščenim onemogočajo dostop do medijev in naprav, s katerimi se občutljivi osebni podatki obravnavajo.

(3)

Potrebne tehnične rešitve za zavarovanje strojne in programske opreme v zvezi z obdelovanjem občutljivih osebnih podatkov na državnem tožilstvu ter izobraževanje pooblaščenih oseb, ki imajo dostop do občutljivih osebnih podatkov, zagotavlja Pravno informacijski center.

(4)

Zaradi zavarovanja občutljivih osebnih podatkov so pooblaščeni uporabniki zavezani izvajati tudi naslednje splošne ukrepe zavarovanja:

1.

kadar zapuščajo svoje delovne prostore morajo zakleniti pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, v katerih hranijo občutljive osebne podatke,

2.

medijev z občutljivimi osebnimi podatki ne smejo puščati na pisalnih mizah v prisotnosti nepooblaščenih oseb,

3.

navodila za uporabo računalniško vodenih evidenc morajo hraniti tako, da niso dostopna nepooblaščenim osebam,

4.

dosledno izvajati postopek prijave oziroma odjave s svojim uporabniškim imenom in osebnim geslom na začetku in ob zaključku dostopa do evidenc, drugih zbirk in registrov občutljivih osebnih podatkov,

5.

po končani izdelavi dokumentov z občutljivimi osebnimi podatki morajo poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (npr. poskusnih ali neuspešnih izpisov, matric, zapiskov ipd.), ki so ga uporabili oziroma ki je nastalo pri izdelavi dokumenta,

6.

upoštevati zakonske in druge predpise, ki določajo zavarovanje in ravnanje z občutljivimi osebnimi podatki.

(5)

Občutljivi osebni podatki ostanejo v vpisnikih, imenikih, evidencah in spisih državnega tožilstva tudi po njihovem arhiviranju. Dostop do navedenih podatkov je možen v skladu z določbami 69. in 69.a člena zakona o državnem tožilstvu.

Okvirni hišni red in standardi za prostore in opremo državnega tožilstva

35. člen

Natančnejša navodila glede hišnega reda izda vodja državnega tožilstva.

36. člen

(1)

Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno tožilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis "Republika Slovenija" in pod njim naziv državnega tožilstva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.

(2)

Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v kateri delajo državni tožilci in pomočniki, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom državnega tožilca oziroma pomočnika ter označbo "državni tožilec – državna tožilka" oziroma "pomočnik-pomočnica državnega tožilca". Na vhodnih vratih prostora, v katerem dela vodja državnega tožilstva ali organizacijske enote, mora biti na ploščici tudi označba "vodja državnega tožilstva" oziroma organizacijske enote.

(3)

Ustrezno se označijo tudi prostori javnih uslužbencev državnega tožilstva.

(4)

Na vhodnih vratih morajo biti še pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostoru, npr. vložišče, tajništvo, kazenska pisarna.

(5)

Na vseh vhodnih vratih je številka prostora.

37. člen

Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

38. člen

(1)

V prostoru, v katerem dela vodja državnega tožilstva, mora biti na vidnem mestu grb Republike Slovenije.

(2)

V drugih prostorih, v katerih delajo državni tožilci ali pomočniki, mora biti na vidnem mestu mala zastavica Republike Slovenije.

Obrazci, pečati, štampiljke

39. člen

(1)

Za posamezna opravila in evidence, določene z DTR, uporabljajo državna tožilstva obrazce.

(2)

Državna tožilstva uporabljajo za evidence in določena opravila tudi z drugimi predpisi določene obrazce.

(3)

Če se posamezna opravila ali evidence opravljajo oziroma vodijo z uporabo računalnika, mora računalniški izpis vsebovati vse podatke, ki jih vsebuje obrazec.

(4)

Poleg obrazcev, določenih z DTR in drugimi predpisi, lahko državna tožilstva uporabljajo tudi obrazce, ki jih sestavijo sama.

40. člen

(1)

Vsa poslana uradna pisanja državnih tožilstev morajo biti opremljena s pečatom državnega tožilstva in podpisom pristojne osebe.

(2)

Pečat državnega tožilstva je uradni znak okrogle oblike z nazivom državnega tožilstva in določenim besedilom in je dokaz pristnosti in verodostojnosti listine ali akta.

(3)

Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat.

(4)

Za pečatenje z voskom ima državno tožilstvo kovinski pečat z enakim besedilom, kot ga ima okrogli pečat.

(5)

Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov veljajo posebni predpisi.

41. člen

(1)

Za mehanično odtiskovanje naziva državnega tožilstva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo državna tožilstva štampiljke, ki jih določi generalni državni tožilec.

(2)

Poleg teh štampiljk državno tožilstvo uporablja za posamezna opravila tudi z drugimi predpisi določene štampiljke.

(3)

Ministrstvo za pravosodje lahko predpiše poleg teh še druge štampiljke.

42. člen

V pečatih, malih pečatih in štampiljkah, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnih tožilstev, mora biti tudi označba zunanjega oddelka.

43. člen

(1)

Evidenco pečatov po posebnih predpisih vodi vodja urada državnega tožilstva.

(2)

Pečate in štampiljke hrani in za njih odgovarja delavec državnega tožilstva, ki jih pri delu uporablja.

44. člen

Pečate naroča državno tožilstvo neposredno pri pooblaščenem izdelovalcu, štampiljke pa lahko tudi pri drugem izdelovalcu.

Službene izkaznice

45. člen

(1)

Državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev, javni uslužbenci državnega tožilstva, ki samostojno opravljajo posamezna dejanja oziroma opravila za uradne potrebe tožilstva in policisti specializiranega oddelka imajo službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: uradna izkaznica), s katero se lahko izkažejo pri opravljanju uradnih nalog. Službene izkaznice izdaja Ministrstvo za pravosodje.

(2)

Uradna izkaznica je sestavljena iz:

-

usnjenega ovitka

-

identifikacijske kartice,

-

značke z znakom državnega tožilstva.

(3)

Usnjeni ovitek je iz črnega usnja, velikosti 7 krat 10,5 cm. Na sprednji strani usnjenega ovitka je v slepem tisku odtisnjen znak državnega tožilstva premera 25 mm.

(4)

Na zgornji notranji strani usnjenega ovitka je prostor za vstavitev identifikacijske kartice. Na spodnjo notranjo stran ovitka je vstavljena značka z znakom državnega tožilstva, ki se da odpeti. Značka ima premer 35 mm, ščit je gladko brušen v zlati barvi, obroba, tehtnica in meč so poglobljeni v patinirani, zlati barvi.

(5)

Identifikacijska kartica je plastična kartica velikosti 54 krat 85,6 mm (standard CR 80).

(6)

Znak državnega tožilstva je okrogel, zlat ščit z obrobo, na katerem je stilizirana enakoročna tehtnica na pokončnem meču.

46. člen

(1)

Na prvi strani uradne izkaznice državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev so: grb Republike Slovenije, fotografija državnega tožilca ali pomočnika (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO Republike Slovenije«, sledi ime in priimek imetnika, naziv imetnika v rdeči barvi in naziv državnega tožilstva, žig ter podpis generalnega državnega tožilca RS.

(2)

Na drugi strani izkaznice je besedilo: »Državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo na podlagi Zakona o državnem tožilstvu državnim tožilcem nuditi zahtevano pomoč pri izvajanju njihove funkcije«. V spodnjem desnem kotu je napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

47. člen

(1)

Na prvi strani uradne izkaznice javnih uslužbencev državnega tožilstva, ki samostojno opravljajo posamezna dejanja oziroma opravila za uradne potrebe tožilstva so: grb Republike Slovenije, fotografija javnega uslužbenca (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO Republike Slovenije«, sledi ime in priimek imetnika, naziv imetnika v rdeči barvi in naziv državnega tožilstva, žig ter podpis generalnega državnega tožilca RS.

(2)

Na drugi strani izkaznice je v spodnjem desnem kotu napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

(3)

Na prvi strani izkaznice policistov specializiranega oddelka so: grb Republike Slovenije, fotografija policista (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: »REPUBLIKA SLOVENIJA – VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO Republike Slovenije«, sledi ime in priimek imetnika, spodaj sledi napis: »POLICIST SPECIALIZIRANEGA ODDELKA« v rdeči barvi, pod njim pa je napis: »VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE«, žig ter podpis generalnega državnega tožilca RS.

(4)

Na drugi strani izkaznice je besedilo: »Policisti specializiranega oddelka imajo pri opravljanju svojih, z zakonom določenih nalog, pooblastila kot jih določajo zakon, ki ureja policijo, zakon, ki ureja kazenski postopek in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.«. V spodnjem desnem kotu je napis: »Izdajatelj: Ministrstvo za pravosodje«.

48. člen

(1)

Ministrstvo za pravosodje izvaja administrativno tehnične zadeve v zvezi z izdajanjem in uničevanjem službenih izkaznic iz 46. in 47. člena DTR.

(2)

O izdanih službenih izkaznicah iz 46. in 47. člena DTR vodi Ministrstvo za pravosodje evidenco. Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:

-

osebno ime imetnika izkaznice,

-

registrska številka izkaznice,

-

datum izdaje,

-

datum prenehanja veljavnosti oziroma nadomestitve izkaznice in razlog za prenehanje oziroma nadomestitev izkaznice,

-

uničenje in razlog za uničenje izkaznice.

(3)

Če imetnik izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je o tem dolžan nemudoma obvestiti Ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje upravičencu na njegove stroške izda novo izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdeno izkaznico, ki je bila izgubljena, oziroma poškodovano izkaznico se uniči.

(4)

Če prenehajo razlogi, na podlagi katerih je bila izkaznica izdana, je imetnik ali njegov družinski član dolžan izkaznico takoj vrniti Ministrstvu za pravosodje. Vrnjena izkaznica se uniči. Uničenje izkaznice opravi komisija, ki jo sestavljajo predsednik komisije in dva člana. Komisijo imenuje minister za pravosodje izmed delavcev Ministrstva za pravosodje.

II. NOTRANJA UREDITEV DRŽAVNEGA TOŽILSTVA

Uvodne določbe

49. člen

(1)

O notranji organizaciji državnega tožilstva odloča vodja državnega tožilstva z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na državnem tožilstvu in odredbami v skladu z zakonom in DTR.

(2)

Notranja organizacija državnega tožilstva se določi glede na obseg dela državnega tožilstva in število oseb, ki opravljajo državnotožilske zadeve.

(3)

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na državnem tožilstvu potrdi generalni državni tožilec.

50. člen

(1)

Vodja okrožnega državnega tožilstva nadzoruje zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja okrožnega državnega tožilstva.

(2)

Generalni državni tožilec nadzoruje zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja okrožnih državnih tožilstev in Vrhovnega državnega tožilstva.

(3)

Generalni državni tožilec lahko zaradi izvajanja naloge iz prejšnjega odstavka zahteva od vodje okrožnega državnega tožilstva, da mu poroča o izvajanju svoje funkcije nadzora, ali odredi pregled dela javnih uslužbencev državnega tožilstva, pomočnikov, okrožnih, višjih ali vrhovnih državnih tožilcev. Pregled dela okrožnega tožilca in njegovega pomočnika opravi višji ali vrhovni državni tožilec, pregled dela višjega državnega tožilca in njegovega pomočnika pa vrhovni državni tožilec. Pregled dela vrhovnega državnega tožilca lahko opravi generalni državni tožilec ali njegov namestnik, po njunem pooblastilu pa tudi drug vrhovni državni tožilec.

(4)

Pregled dela javnih uslužbencev državnega tožilstva opravi funkcionar ali javni uslužbenec državnega tožilstva, ki ga pooblasti generalni državni tožilec.

Oddelki

51. člen

(1)

Vodja državnega tožilstva razporeja državne tožilce, pomočnike in strokovne sodelavce na delo v zunanje oddelke.

(2)

Vodjo zunanjega oddelka okrožnega državnega tožilstva imenuje generalni državni tožilec po predhodnem mnenju vodje okrožnega državnega tožilstva.

(3)

Vodjo zunanjega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva imenuje generalni državni tožilec s soglasjem ministra za pravosodje po predhodnem mnenju kolegija Vrhovnega državnega tožilstva.

52. člen

(1)

Oddelke kot notranje organizacijske enote lahko oblikuje vodja državnega tožilstva, če so za opravljanje tožilskih zadev na istem pravnem področju potrebni najmanj trije državni tožilci.

(2)

Pri Vrhovnem državnem tožilstvu kot notranja oddelka delujeta tudi pritožbeni oddelek in oddelek za državnotožilski strokovni nadzor.

(3)

Notranji organizacijski enoti Vrhovnega državnega tožilstva sta tudi pravno informacijski center in strokovni center.

(4)

Pri vrhovnem državnem tožilstvu deluje kot posebna organizacijska enota tudi Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: Skupina).

(5)

V Skupini se deluje specializirani oddelek, ki je izključno krajevno in stvarno pristojen za pregon vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, zaposlene v policiji oziroma druge uradne osebe, zaposlene na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, in uradne osebe, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku, napotene na misijo v tujini (v nadaljnjem besedilu: Specializirani oddelek).

53. člen

(1)

Vodja državnega tožilstva določi vodjo oddelka iz prejšnjega člena ter razporeja državne tožilce in pomočnike na delo v posamezne oddelke oziroma notranje organizacijske enote.

(2)

Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku in opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s temi navodili pisno pooblasti vodja državnega tožilstva.

54. člen

(1)

Pri razporedu državnih tožilcev in pomočnikov v oddelke oziroma notranje organizacijske enote je treba glede na potrebe državnega tožilstva upoštevati funkcijo, na katero je državni tožilec oziroma pomočnik imenovan in njegovo strokovno usposobljenost za posamezno pravno področje ter z razporeditvijo zagotoviti zakonito, strokovno pravilno in pravočasno delo oddelka in državnega tožilstva.

(2)

Razpored na oddelke oziroma notranje organizacijske enote velja praviloma najmanj za dobo enega leta.

(3)

Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni državni tožilec ali pomočnik z njim polno zaposlen, ali če so podani drugi razlogi, se ga razporedi še za reševanje drugih zadev.

Kolegijsko delo

55. člen

(1)

Vodja državnega tožilstva, vodja skupine ali vodja oddelka lahko odloči, da se posamezne strokovne zadeve obravnavajo na kolegijih.

(2)

Kolegijsko delo se organizira v obliki stalnih ali občasnih delovnih skupin, kolegijev in v drugih organizacijskih oblikah. Vodja tožilstva ali oddelka glede na vsebino problematike, ki jo je potrebno obravnavati, določi vsakokratno sestavo.

(3)

Člani kolegija Vrhovnega državnega tožilstva so vrhovni in višji državni tožilci, člani razširjenega kolegija Vrhovnega državnega tožilstva pa poleg njih še strokovni sodelavci, pomočniki in dodeljeni državni tožilci ter generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva.

(4)

Člani kolegija okrožnega državnega tožilstva so okrožni državni tožilci, pomočniki in strokovni sodelavci.

(5)

Člani kolegija skupine so vodja skupine in člani skupine.

(6)

Člani kolegija za obravnavo načelnih vprašanj državnotožilske uprave ali njenega nadzora so generalni državni tožilec in vodje okrožnih državnih tožilstev.

(7)

Na kolegij lahko sklicatelj po potrebi povabi tudi druge uslužbence državnega tožilstva.

(8)

Zadeve državnotožilske uprave lahko vodja državnega tožilstva obravnava tudi na ožjem kolegiju, katerega člani so namestnik vodje in vodje oddelkov ter notranjih organizacijskih enot državnega tožilstva.

56. člen

(1)

Pobudo za sklic strokovnega kolegija v katerikoli obliki, določeni v prejšnjem členu, lahko da vsak državni tožilec. O njej odloča vodja državnega tožilstva.

(2)

Na zahtevo ministra za pravosodje skliče kolegij za obravnavo vprašanj s področja državnotožilske uprave generalni državni tožilec.

57. člen

(1)

Kolegij je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov kolegija.

(2)

Na strokovnih kolegijih, ki so posvetovalne narave, se sklepi praviloma ne sprejemajo. Če pa kolegij odloči, da bo sprejel sklep, je ta sprejet, če zanj glasuje več kot polovica navzočih.

58. člen

(1)

Dnevni red kolegija določi vodja državnega tožilstva, ki določi tudi poročevalca za posamezno točko in poskrbi, da so člani kolegija obveščeni o času in vsebini kolegija, praviloma pisno vsaj tri dni pred kolegijem, v nujnih primerih pa je lahko vabilo tudi ustno in rok krajši.

(2)

Vodja državnega tožilstva odloči, koga je potrebno obvestiti o sprejetih stališčih in mnenjih in katera od teh se objavijo v notranjem tožilskem glasilu.

59. člen

(1)

Okrožna državna tožilstva in skupina lahko sprejemajo na kolegijih stališča glede pravnih in dejanskih vprašanj, ki se pojavljajo pri delu državnega tožilstva.

(2)

O sprejetih pravnih stališčih vodja okrožnega državnega tožilstva in skupine obvesti generalnega državnega tožilca.

60. člen

(1)

Načelna pravna stališča sprejema kolegij Vrhovnega državnega tožilstva v sestavi vrhovnih državnih tožilcev.

(2)

Vsak državni tožilec lahko da pobudo tudi za sprejem načelnega pravnega stališča po naslednjem postopku:

-

pobudo za sprejem načelnega pravnega stališča, ki jo poda okrožni državni tožilec, najprej obravnava kolegij okrožnega državnega tožilstva oziroma skupine, ki lahko odloči, da Vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga, da o njem odloči;

-

pobudo kolegija pošlje vodja okrožnega državnega tožilstva oziroma skupine generalnemu državnemu tožilcu in ga seznani z vsebino stališča kolegija; generalni državni tožilec odloči o uvrstitvi pobude na dnevni red kolegija Vrhovnega državnega tožilstva in določi poročevalca, ki bo oblikoval tudi pravni stavek načelnega pravnega stališča;

-

višji in vrhovni državni tožilci lahko dajejo pobude za sprejem načelnih pravnih stališč kolegiju Vrhovnega državnega tožilstva; obrazloženo pobudo z oblikovanim pravnim stavkom pošljejo generalnemu državnemu tožilcu, ki odloči o uvrstitvi pobude na dnevni red kolegija.

(3)

Generalni državni tožilec skliče kolegij Vrhovnega državnega tožilstva za obravnavo predlaganega načelnega pravnega stališča s pisnim vabilom, kateremu je priloženo gradivo o pobudi in stališču pobudnika, najmanj osem dni pred datumom kolegija.

(4)

Načelno pravno stališče je sprejeto, če zanj glasuje večina vseh vrhovnih državnih tožilcev.

61. člen

(1)

Kolegij Vrhovnega državnega tožilstva vodi generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu drug vrhovni ali višji državni tožilec.

Državnotožilski red

Časovnica