Odločba o oceni ustavnosti 1. in 3. člena Zakona o dopolnitvi Zakona o Državnem svetu

4709. Odločba o oceni ustavnosti 1. in 3. člena Zakona o dopolnitvi Zakona o Državnem svetu

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, ki ga zastopa predsednik Janez Sušnik, na seji 4. oktobra 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, ki ga zastopa predsednik Janez Sušnik, na seji 4. oktobra 2007

Člen 1 in 3 Zakona o dopolnitvah Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 76/05) sta v neskladju z Ustavo, kolikor se nanašata na funkcijo predsednika Državnega sveta.

Državni zbor mora ugotovljeno neskladje z Ustavo odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlagatelj izpodbija Zakon o dopolnitvah Zakona o Državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve-A), ker preprečuje, da bi se funkcije v Državnem svetu opravljale poklicno, in ker z uveljavitvijo te ureditve določa za poklicne funkcionarje prenehanje delovnega razmerja v Državnem svetu in do izteka mandata nepoklicno opravljanje funkcije. Predlagatelj svoje očitke osredotoča na funkcijo predsednika Državnega sveta. Izpodbijani ureditvi očita nasprotje s členi 1, 2, 3 ter 96 in 97 Ustave. V nasprotju z načelom demokratičnosti, z načelom pravne države in z načelom delitve oblasti naj bi povzročila organizacijsko destabilizacijo Državnega sveta, ogrozila njegovo usposobljenost za opravljanje ustavnih nalog, posegla v poslovniško avtonomijo in s tem v ustavni položaj Državnega sveta. V zvezi s funkcijo predsednika Državnega sveta naj bi posegla tudi v načelo varstva zaupanja v pravo, ker je način opravljanja te funkcije spremenila med njenim trajanjem. Pri sprejemanju zakona naj bi bila kršena pravila zakonodajnega postopka, ker je bil zakon sprejet po skrajšanem postopku, čeprav naj ne bi šlo za enostavno spremembo, in ker zakon ni bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh poslancev, tako kot je bil sprejet Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 – v nadaljevanju ZDSve). Vladi očita prekoračitev pooblastil, ker je predlagala izpodbijani zakon, ne da bi prej predlagala oceno ustavnosti dotedanje poslovniške ureditve poklicnega načina opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta. Obširno navaja argumente za dvodomnost zakonodajnega telesa.

Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. Vlada v mnenju navaja, da je bil cilj izpodbijanega zakona natančneje urediti položaj predsednika, podpredsednika in članov Državnega sveta in prekiniti z Ustavo in z zakonom neusklajeno stanje glede načina opravljanja navedenih funkcij. Meni, da je ustavodajalec imel namen razlikovati med funkcijami državnega svetnika in poslanca Državnega zbora s tem, ko je za poslance določil, da dobivajo plačo ali nadomestilo (95. člen Ustave). Glede na to naj že ZDSve ne bi omogočal poklicnega opravljanja funkcij v Državnem svetu. Vendar pa je takšno ureditev uveljavil Poslovnik Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93 in nasl.).(1) Vlada se glede te poslovniške ureditve sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-428/02 z dne 18. 11. 2004, po katerem ta ne pomeni podlage za izplačilo plače predsednika Državnega sveta. Vlada tudi pojasnjuje, da se vsebina izpodbijane dopolnitve nanaša na organizacijo Državnega sveta, za kar Ustava ne določa zahtevnejše večine za sprejem zakona, tako kot to velja za volitve v Državni svet. Izpodbijana novela naj bi pomenila le implementacijo že prej veljavnega sistema organizacije Državnega sveta, zato naj ne bi šlo za spremembe zakonodajne politike. Meni, da z vložitvijo predloga izpodbijanega zakona ni prekoračila svojih pristojnosti, saj že Ustava določa, da ima Vlada zakonodajno pobudo.