Odločba o razveljavitvi prvega in drugega odstavka 29. člena Zakona o plačilnem prometu, kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4364/2005, stran 10569 DATUM OBJAVE: 10.11.2005

VELJAVNOST: od 10.11.2005 / UPORABA: od 10.11.2005

RS 100-4364/2005

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 10.11.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.11.2005
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4364. Odločba o razveljavitvi prvega in drugega odstavka 29. člena Zakona o plačilnem prometu, kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Iztoka Daria Šilca iz Ljubljane, na seji dne 27. oktobra 2005

o d l o č i l o:

Prvi in drugi odstavek 29. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, 15/03, 45/03 - ur.p.b., 37/04 in 105/04 - ur.p.b.) se razveljavita, kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Pobudnik izpodbija drugi odstavek 29. člena Zakona o plačilnem prometu (v nadaljevanju ZPlaP). Iz vsebine pobude izhaja, da nasprotuje ureditvi, ki je bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPlaP (Uradni list RS, št. 37/04 – ZPlaP-B), ki je razširila javnost podatkov o transakcijskih računih tudi na fizične osebe in določila dostopnost podatkov o transakcijskih računih preko spletne strani Banke Slovenije. Navaja, da so se na podlagi izpodbijane določbe dne 1. 10. 2004 na spletni strani Banke Slovenije objavili njegovi strogo osebni podatki, in sicer podatki o njegovem transakcijskem računu, ime in priimek, naslov, številka računa, naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, pri katerem ima odprt račun, kdaj je bil račun odprt in drugi osebni podatki. Z objavo naj bi bilo poseženo v njegovo pravico do zasebnosti. Z objavo njegovih osebnih podatkov naj bi se povečevalo tveganje, da ne bo imel možnosti odločati o tem, kdaj, kako, kdo in v kakšnem obsegu bo informacije o njem uporabil. Meni, da zadostuje, da sodišče ali drug državni organ pride do podatkov o posameznikovem transakcijskem računu, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Nasprotuje ureditvi, po kateri ima dostop do teh podatkov vsakdo, čeprav nima pravnega interesa do teh podatkov. Ker je zaželeni cilj mogoče doseči z drugimi sredstvi, naj objava teh podatkov ne bi bila nujna. V ZPlaP naj ne bi bilo določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, ni zagotovljen nadzor nad zbiranjem, sledenjem, obdelovanjem in uporabo. Zato meni, da je izpodbijana določba v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave) in pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave). Poseg v pravico iz 38. člena Ustave po mnenju pobudnika ni v skladu z načelom sorazmernosti. Predlaga razveljavitev drugega odstavka 29. člena ZPlaP.

2.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

3.

Vlada v mnenju pojasnjuje, da se je izpodbijana določba začela uporabljati 1. 10. 2004 in povzročila "burne" odzive javnosti. Ne glede na negativne odzive fizičnih oseb ob zagotovitvi javnosti podatkov o njihovih transakcijskih računih, pa meni, da je treba upoštevati dejstvo, da je med dolžniki v izvršilnem postopku več fizičnih oseb kot pravnih oseb in zasebnikov, vsi pa imajo možnost odprtja več transakcijskih računov, pridobivanje podatkov o transakcijskih računih pa je v praksi zamudno. To po njenem mnenju dodatno pripomore k neizterljivosti dolga iz denarnih sredstev in vpliva na vsesplošno plačilno nedisciplino tudi med fizičnimi osebami. Vlada navaja, da se zaveda problematike glede javnosti oziroma dostopnosti podatkov o imetnikih transakcijskih računov, zato si bo prizadevala to vprašanje urediti na čimbolj jasen način. Navaja, da razmišlja o spremembi ZPlaP, da ne bi več prihajalo do različnih razlag 29. člena ZPlaP v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – v nadaljevanju ZVOP-1) na eni strani in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in nasl. – ZDIJZ) na drugi strani.

4.

Banka Slovenije, zaprošena, naj poda svoje stališče o pobudi, je pojasnila, da je bil do uveljavitve novele ZPlaP-B register transakcijskih računov javen glede pravnih oseb in zasebnikov. Novela ZPlaP-B pa je režim posredovanja podatkov o transakcijskih računih poenotila tako, da so po drugem odstavku 29. člena ZPlaP podatki o (vseh) transakcijskih računih javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije. Navaja, da je izpodbijana določba sprožila različne odzive in povzročila več pravnih postopkov, v katerih je prišlo do različnih razlag te zakonske določbe v povezavi z določbami ZVOP-1. Povzema tudi odločitve in potek posameznih pravnih postopkov.

B.

5.

Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Po 30. členu ZUstS je Ustavno sodišče zaradi medsebojne povezanosti začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 29. člena ZPlaP.

6.

Ustavno sodišče je ne samo glede 38. člena Ustave, temveč tudi glede drugih določb, s katerimi so varovani človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegova zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave), sprejelo stališče (točka 32 obrazložitve odločbe št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158), da gre za določbe, ki imajo posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami in ki prepovedujejo vsem – na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom – poseganje vanje. V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so dovoljeni v skladu z Ustavo. Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo tam, kjer kolidira z ustavno varovanim močnejšim interesom drugih.