na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 79. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v neskladju z ustavo
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-2762/2000, stran 79 DATUM OBJAVE: 6.7.2000
VELJAVNOST: od 6.7.2001 / UPORABA: od 6.7.2001
RS 61-2762/2000
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 6.7.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
2762. Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 79. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pobudi družbe ICEC Videm Krško, d.d., Ljubljana ter Investicijske in poštne banke, d.d., Praga, ki ju zastopajo Miro Senica, Anton Nosan in Barbara Menart Senica, odvetniki v Ljubljani, na seji dne 15. junija 2000
o d l o č i l o:
1.
Prvi odstavek 79. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93) je v neskladju z ustavo.
2.
Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke odpraviti najkasneje v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1.
Prvi pobudnik (delniška družba) izpodbija 79. člen zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU). Po tej določbi se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu določi s statutom družbe, vendar ne more biti manjše od tretjine članov nadzornega sveta v družbi, v kateri je zaposlenih do 1.000 delavcev, in ne manjši od polovice v družbi, v kateri je zaposlenih več kot 1.000 delavcev. Pobudnik navaja, da so se tudi pri njem pojavile zahteve po sodelovanju delavcev v organih družbe, konkretno v nadzornem svetu, ki ga mora pobudnik obvezno imeti glede na pogoje po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZGD). Pobudnik meni, da ureditev v 79. členu ZSDU posega v njegove ustavne pravice, zagotovljene s 67. členom ustave (uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska funkcija) in s 74. členom ustave (svoboda gospodarske pobude). Predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe z utemeljitvijo, da bi mu lahko nastala nepopravljiva škoda.
2.
Druga pobudnica (tuja banka, organizirana kot delniška družba) je večinski lastnik prve pobudnice. Navaja tako kot prva pobudnica, poleg tega pa še, da izpodbijana določba zanjo v praksi pomeni popolno relativizacijo njenih lastninskih upravičenj. Preko nadzornega sveta kot primarno lastniškega organa družbe bi delavci lahko prevzeli pravice, ki so izvedene iz lastninske pravice. S tem bi prišlo do nedopustne prevlade interesov dela nad interesi iz lastnine (kapitala) in do neposrednega posega v ustavno pravico svobodne gospodarske pobude in v ustavno varovani institut lastninske pravice.
B)–I
3.
Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-302/97 z dne 25. 11. 1999 pobudo sprejelo, zavrnilo pa je predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe. Državni zbor na pobudo ni odgovoril.