Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na...

4804. Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju

Na podlagi 17. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06 in 18/06 – popr.) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve

P R A K T I Č N E S M E R N I C E za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju

UVOD

Pravilnik o varovanju delavcev pred izpostavljenostjo hrupu (Uradni list RS, št. 17/06, popr. 18/06) (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o hrupu) predpisuje minimalne zahteve za varovanje delavcev pred čezmernim hrupom pri delu. V oceni tveganja morajo biti navedeni vsi delavci, ki so mu pri svojem delu izpostavljeni. Mednje spadajo tudi glasbeniki in drugi izvajalci, tehnično osebje ter drugi udeleženci na glasbenem in razvedrilnem področju. Pri tem se poleg ravni hrupa upošteva tudi čas njihove dejanske izpostavljenosti. Kadar so mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, je treba poskrbeti za nekatere ukrepe. Pri tem so odgovorni vsi vpleteni, delodajalci in delavci.

Pri glasbenikih in drugih delavcih na glasbenem in razvedrilnem področju obstaja resno tveganje pri delu v hrupnem okolju, kot so diskoklubi, koncerti ter druge prireditve. Njihova izpostavljenost lahko občutno preseže mejne vrednosti, predpisane v 3. členu pravilnika o hrupu.

Po drugi strani je glasbeno in razvedrilno področje izredno občutljivo za slušno spremljanje okolja, zato protihrupni ukrepi, ki so sprejemljivi za večino drugih področij, v glavnem niso zaželeni. V teh smernicah je zato glavni poudarek na protihrupnih strategijah za posamezne skupine delavcev na glasbenem in razvedrilnem področju.

Zaradi posebnosti na glasbenem in razvedrilnem področju pravilnik o hrupu zahteva, da ministrstvo, pristojno za varnost in zdravje pri delu, v sodelovanju s socialnimi partnerji najpozneje do 15. februarja 2008 pripravi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice, ki pomagajo delavcem in delodajalcem na glasbenem in razvedrilnem področju, da izpolnijo svoje obveznosti pri varovanju delavcev pred tveganji zaradi hrupa, določene s pravilnikom o hrupu.

OGROŽENOST DELAVCEV S HRUPOM NA GLASBENEM IN RAZVEDRILNEM PODROČJU

Visoke ravni hrupa niso samo dejavnik tveganja za nastanek zdravstvenih okvar, temveč lahko okvare sluha pokvarijo poklicno kariero glasbenika kakor tudi drugih skupin delavcev na glasbenem in razvedrilnem področju. Čezmernim obremenitvam s hrupom so lahko izpostavljeni delavci različnih poklicev. Na grobo jih lahko strnemo v te skupine:

-

glasbeniki,

-

dirigenti,

-

učitelji glasbe,

-

orkestri na odrih,

-

orkestri v orkestrskih jamah (opere),

-

glasbene skupine in ansambli na odrih,

-

operni in drugi pevci,

-

zbori,

-

klasične glasbene skupine,

-

skladatelji,

-

glasbeni asistenti,

-

didžeji,

-

igralci,

-

voditelji aerobike,

-

zabavljači,

-

nastopajoči otroci,

-

plesalci,

-

koreografi,

-

plesni učitelji,

-

snemalci,

-

tonski tehniki in asistenti,

-

monitorski tehniki,

-

organizatorji ozvočenja,

-

tehniki v zaodrju,

-

načrtovalci zvoka,

-

inženirji zvoka,

-

tehnični direktorji,

-

barsko osebje,

-

varnostniki,

-

videotehniki,

-

tehniki za razsvetljavo,

-

servisno osebje,

-

načrtovalci osvetlitve,

-

orkestrski portirji,

-

klavirski tehniki,

-

producenti,

-

promoterji,

-

odrsko osebje,

-

organizatorji dogodkov,

-

načrtovalci posebnih efektov,

-

odrski delavci, vzdrževalci,

-

menedžerji,

-

lastniki studiev,

-

vratarji,

-

natakarji,

-

pregledovalci vstopnic,

-

odrski upravljavci,

-

upravljavci prireditvenih prostorov,

-

drugo osebje.

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA ZNIŽANJE IZPOSTAVLJENOSTI DELAVCEV HRUPU

Ravni hrupa, ki so jim izpostavljeni poklicni glasbeniki in drugi delavci na glasbenem in razvedrilnem področju, praviloma ne presegajo 115 dB(A). Pri takih ravneh je za okvare sluha v prvi vrsti odločilna prejeta zvočna energija v nekem obdobju, običajno v dnevu. Fizikalno je energija produkt moči in časa. To pomeni, da je tveganje delavcev zaradi hrupa mogoče znižati z znižanjem moči hrupnega vira oziroma ravni zvočnega tlaka, ki doseže uho, ali pa časa, v katerem je delavec temu hrupnemu viru izpostavljen. Najboljša rešitev je seveda znižanje obeh dejavnikov na čim nižjo vrednost.

1. Znižanje ravni zvočnih moči hrupa

Ta ukrep je uspešen predvsem pri individualnem igranju. Z uporabo dušilnikov na trobilih, ki so za 10–12 dB(A) glasnejša od drugih glasbil, lahko uspešno znižamo ravni njihove zvočne moči. Glasbilom in glasbeni opremi (ozvočenje in druga oprema), pri katerih lahko konične vrednosti pri katerem koli delavcu presežejo 137 dB(C), je treba posvetiti posebno pozornost zaradi izogibanja tveganja nastanka zdravstvenih okvar. Predvsem glasbeniki in drugo osebje z morebitnimi začetnimi okvarami sluha naj bi glasbeno opremo in ozvočena glasbila uporabljali previdno (npr. naj ne piha sosedu v uho, Slika 1) oziroma naj bi se čim manj zadrževali v bližini zvočnih virov.

2. Razmeščanje glasbene opreme (glasbil in ozvočenja)

&fbco;binary entityId="ebeb091e-abfb-4c26-be96-ee92c6a5b281" type="gif"&fbcc;

Zvočna energija doseže uho izpostavljenih delavcev neposredno od samih glasbil (lastnega in sosednjih) kakor tudi posredno zaradi odbojev v prostoru ter (neposredno in posredno) iz ozvočenja. Hrupna glasbena oprema naj bo postavljena tako, da bo čim bolj oddaljena od večine izpostavljenih delovnih mest. Upošteva naj se tudi usmerjenost sevanja njihovega zvoka čim bolj stran od izpostavljenih delavcev. V zvezi s tem je smiselna taka razporeditev glasbenikov, da sosednja glasbila usmerjajo zvok čim bolj proti občinstvu in čim manj proti glasbenikom ter drugim zaposlenim (glej Sliko 1) – na primer z večanjem višine podestov glasbenikov v zadnjih vrstah, primernih oddaljenosti drug od drugega ipd.).

3. Znižanje časovne izpostavljenosti hrupu

V praksi ne merimo moči doseženega zvoka neposredno, ampak raven zvočnega tlaka, izraženega v decibelih. Enota decibel se izraža z logaritemsko skalo, zato je na primer znižanje ravni zvočnega tlaka za 3 dB(A) razpolovitev prejete zvočne energije. Znižanje prejete zvočne energije na polovico lahko po drugi strani dosežemo tudi z razpolovitvijo časa izpostavljenosti hrupnemu viru.

Povprečna časovna izpostavljenost glasbenikov hrupu je v povprečju dvakrat nižja (približno 4 ure dnevno) kot pa na primer pri delavcih, zaposlenih v industriji. Ta podatek torej kaže, da samo razpolovitev časovne izpostavljenosti pri ravneh hrupa, ki presegajo 88 dB(A), ne zadošča za zadostno varovanje sluha delavcev, zato je večinoma treba načrtovati še druge protihrupne ukrepe oziroma strategije.

4. Prostorska akustika

Veliko prostorov ni primernih za izvajanje in predvajanje glasbe. (op.: izvaja se živa glasba, predvaja se glasba z zgoščenk, kaset ter drugih medijev). Tako so prostori pogosto premajhni, prenizki in preveč odmevni. Z dodajanjem zvočnoabsorpcijskega materiala se lahko izboljša jasnost in zmanjša hrupnost. Pri tem se največkrat zniža odmevni čas, katerega vrednost naj bo po možnosti med 0,5 in 0,7 s. Za znižanje hrupa v posameznih smereh se lahko uporabljajo tudi akustični zasloni, ki morajo biti kombinirani z ustrezno absorpcijo, tudi v prostoru.

V diskoklubih je priporočljiva uporaba zvočnih stropov nad plesiščem. Tak zvočni strop je sestavljen akustičnega materiala in usmerjenih zvočnikov, ki so obešeni pod gradbenim stropom. Posledica tega je glasna glasba na plesišču, na oddaljenosti približno 2 m od plesišča pa že upade za približno 10 dB.

Najbolj izpostavljena delovna mesta, na primer didžeja, je mogoče zavarovati tudi z zastekljenimi protihrupnimi kabinami.

5. Periodične preiskave obremenitve s hrupom

Skladno s pravilnikom o hrupu je spodnja opozorilna vrednost dnevne izpostavljenosti delavcev hrupu 80 dB(A), zgornja opozorilna vrednost dnevne izpostavljenosti 85 dB(A), mejna vrednost dnevne izpostavljenosti pa 87 dB(A). Ogroženost delavcev pred hrupom lahko grobo ocenimo tudi po pravilu palca, kadar je na oddaljenosti 1 m mogoča komunikacija le s povzdignjenim glasom, vendar so za zanesljivo oceno potrebne meritve. Ker se lahko pri nekaterih zvrsteh glasbe pojavijo visoke konične ravni, je treba upoštevati tudi njihove omejitve, in sicer 140 dB(C) za mejno, 137 dB(C) za zgornjo opozorilno in 135 dB(C) za spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti.

Obremenitve glasbenikov in drugega izpostavljenega osebja je treba preiskovati čim pogosteje. Pri glasbenikih in statičnem osebju v prostoru se lahko preiskave opravijo s standardnimi merilniki hrupa, predvsem z merjenjem ekvivalentne in koničnih ravni hrupa. Za delavce, ki se gibljejo po prostoru (npr. natakarje), pa je priporočljiva preiskava izpostavljenosti hrupu z osebnimi dozimetri. Oceniti je treba efektivno časovno izpostavljenost posameznih delavcev hrupu. Pri delavcih, pri katerih dnevna izpostavljenost presega 85 dB(A) in bo treba načrtovati posebne protihrupne ukrepe, je treba opraviti tudi ustrezne spektralne analize hrupa. Vse delavce, pri katerih konične ravni dosegajo vrednosti okrog 137 dB(C) ali jo celo presegajo, je treba opozoriti in pri njih proučiti možnost za uvedbo dodatnih protihrupnih ukrepov.

Pri delavcih, ki se gibljejo med hrupnimi gosti (npr. natakarji), je treba vpliv množice ločiti od samega vpliva glasbe.

6. Avdiometrične preiskave izpostavljenih delavcev

Avdiometrične preiskave delavcev so potrebne glede na njihovo izpostavljenost hrupu. Sluh glasbenikov, pri katerih se precejšen del zvočne energije razširja v notranje uho po kosteh (na primer trobila, pihala), mora biti pogosto avdiometrično pregledan.

7. Preiskava razporeditve ravni hrupa v prostoru

Najhrupnejša delovna mesta izberemo kot vzorčna in opazujemo zmanjšanje ravni hrupa na preostalih delovnih mestih z upoštevanjem upadanja hrupa z oddaljenostjo (geometrijska divergenca), absorpcije in zvočne izolirnosti sten ter drugih predelnih elementov. Za natančnejšo oceno upoštevamo tudi odboje, uklon in interferenco zvočnih valovanj v prostoru. Kot najprimernejšo metodo za preiskavo razporeditve zvoka predlagamo uporabo vzorčnega zvočnega vira na mestu ozvočenja oziroma najmočnejših predvidenih zvočnih virov in meritve imisijskih akustičnih veličin (predvsem ravni zvočnega tlaka in frekvenčnih karakteristik). Pri tem izberemo merilno vzorčno mesto (na primer 5 m od glavnega izvora zvoka v frontalni smeri in na višini približno 1,8 m). Pri znani zasedbi orkestra in uporabljenih glasbilih lahko na tej podlagi napovemo predvidene ravni hrupa na posameznih delovnih mestih. Za čezmerno obremenjena delovna mesta je priporočljiva priprava elaborata potrebnih protihrupnih ukrepov.

Sodobna popularna glasba vsebuje precej nizkofrekvenčnega hrupa v spektru, ki skrbi za ritem glasbe. Ta je lahko močno prodoren in je zato večkrat treba upoštevati nadstandardne zahteve. Standardi za zvočnoizolacijske elemente so namreč prilagojeni hrupu s prevladujočim srednjefrekvenčnim delom spektra okrog 1000 Hz.

8. Označevanje hrupnih območij

Prostore ali njihove dele, v katerih dnevna izpostavljenost presega 85 dB(A) oziroma konična raven presega 137 dB(C) in v katerih se zadržujejo delavci, je treba skladno z zahtevami pravilnika označiti z ustreznimi opozorilnimi znaki.

9. Obveščanje in usposabljanje

Vsi potencialno izpostavljeni delavci in delodajalci morajo biti obveščeni o nevarnostih, ki jih lahko povzroči hrup glasbil in glasbene opreme na glasbenem in razvedrilnem področju.

Obveščanje lahko poteka na različne načine, kot so:

-

ustna pojasnila;

-

individualni posveti;

-

letaki in posterji;

-

filmi, videokasete, zvočni zapisi, svetovni splet;

-

organizirani seminarji;

-

drugi načini obveščanja.

10. Osebna varovalna oprema

Osebna varovalna oprema je terciarni (zadnji) ukrep, ki se uporablja, kadar so možnosti za primarne in sekundarne ukrepe zmanjšane na minimum (glej Temeljna načela protihrupnih ukrepov). Za glasbenike je primerna uporaba osebne varovalne opreme z enotnim dušenjem za vse frekvence, ki enakomerno zaduši vse frekvence v slišnem delu spektra (ne sme "pobarvati glasbe"). Na ta način se izognemo popačenju razmerij med alikvotnimi toni (spremenjen ton glasbila) in slišnostjo razmerij med posameznimi glasbili.

Pri izbiri osebne varovalne opreme je med drugim treba upoštevati tudi:

-

raven in značilnosti glasbenega zvoka;

-

vrsto glasbe (zvrst glasbe, živa glasba (akustična, ozvočena), posneta glasba), in prostor prireditve (na prostem, velika prizorišča, klubi);

-

udobnost in druge osebne težave delavca (alergije);

-

način uporabe (ušesni čepki naj bodo v lasti delavca in naj ne krožijo med delavci).

Potreben je občasen pregled učinkovitosti osebne varovalne opreme, ki jo delavci uporabljajo. Razumljivo je, da je osebno varovalno opremo treba tudi vzdrževati ter po potrebi zamenjati, da ohrani svojo učinkovitost. Pri tem je treba paziti predvsem na:

-

dušilni material, ki sčasoma postaja trd in se trga;

-

spremembe pritiska na uho in tesnjenje;

-

mehansko obrabo.

VREDNOTENJE HRUPA PRI GLASBENIKIH

Hrup je opredeljen kot neželen zvok, kar se kaže predvsem v industriji in prometu, kjer hrup res nastopa izključno v vlogi stranskega proizvoda z neželenimi učinki.

V glasbi sicer lahko nesporno govorimo o zvoku, težko pa trdimo, da je ta zvok neželen, saj ga glasbeniki namensko ustvarjajo in je torej tudi glavni dosežek njihove dejavnosti. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da zvok glasbe pri nekaterih glasbenikih in drugih delavcih, zaposlenih na glasbenem in razvedrilnem področju, lahko krepko presega ravni, ki so s stališča tveganja nastanka zdravstvenih okvar še sprejemljive; poleg tega pa se lahko pojavljajo v daljšem času tudi nekatere poudarjene frekvence, pa tudi impulzi zaradi glasbene dinamike, ki negativno vplivajo na delavca. Vse te posebnosti moramo v smislu varovanja delavcev vključiti v izpolnjevanje zahtev, ki jih narekuje pravilnik o hrupu.

Kot temeljno merilno veličino za oceno obremenitve s hrupom uporabljamo A-vrednoteno energijsko ekvivalentno raven hrupa.

To raven izmerimo z merilnikom hrupa neposredno in jo lahko uporabimo za oceno obremenjenosti delavca s hrupom, če trajajo meritve celoten delavnik ali če smo z meritvami zajeli vse reprezentativne hrupne dogodke, ki jim je delavec izpostavljen v delavniku in hrup ni impulzen.

Če hrupne veličine niso bile izmerjene in analizirane, se pogosto zatekamo k ocenam, ki temeljijo na nekaterih vhodnih podatkih. Pri ocenjevanju ravni hrupa v zvezi z glasbo moramo upoštevati lastnosti uporabljenih glasbil in glasbene opreme. Pri tem so pomembni predvsem moč, izkoristek in usmerjenost zvočnikov ter karakteristike ojačevalnikov.

PODATKI ZA GLASBENO OPREMO, KI SO POTREBNI ZA OCENO OBREMENITVE DELAVCEV NA GLASBENEM IN RAZVEDRILNEM PODROČJU S HRUPOM

Katere podatke je treba zahtevati od dobavitelja ozvočenja in druge glasbene opreme

1.

Izkoristek je opredeljen kot razmerje med vhodno in izhodno energijo. Za zvočnike je opredeljen kot izhodna zvočna moč nasproti vhodni električni moči.

2.

Napetostna občutljivost, ki je opredeljena kot razmerje med ravnjo zvočnega tlaka in vhodno močjo. Izraža se v dB/Wm; izhodnih decibelih na nazivni vat, merjenih na oddaljenosti 1 m od zvočnika v njegovi osi oziroma neposredno pred njim. Pri tem predvidevamo, da zvočnik seva zvočno energijo v neomejen prostor, le da je pri tem pritrjen na neskončno togo podlago.

3.

Usmerjenost zvočnika oziroma njegov polarni diagram sevanja zvočne energije.

To so najpomembnejši emisijski podatki za glasbeno opremo. S temi podatki lahko ob poznavanju akustičnih lastnosti prireditvenega prostora ocenimo, kolikšne ravni hrupa lahko pričakujemo na posameznih krajih med prireditvijo.

Ti podatki so v prvi vrsti pomembni za lastnika opreme in upravljavca prireditvenega prostora.

UKREPI PRI ČEZMERNIH OBREMENITVAH

1. Obremenitve glasbenikov v orkestrih

V prvi vrsti je treba najprej določiti najhrupnejša glasbila in nato sestaviti prednostni vrstni red izvajanja protihrupnih ukrepov. Pri tem je zelo pomembno mnenje akustičnega strokovnjaka, ki mora pravilno ovrednotiti izvedljivo prednostni protihrupni ukrep. V Preglednici 1 je navedena značilna izpostavljenost hrupu delavcev v opernem orkestru:

Preglednica 1

+--------------------------------------+-----------------------+
|Glasbila                              | Izpostavljenost (dB |
|                                      |         (A))          |
+--------------------------------------+-----------------------+
|viola                                 |86                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|čelo                                  |86                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|kontrabas                             |83                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|mala flavta (piccolo)                 |95                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|druga pihala                          |89                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|trobenta                              |92–94                  |
+--------------------------------------+-----------------------+
|harfa                                 |87                     |
+--------------------------------------+-----------------------+
|tolkala                               |95                     |
+--------------------------------------+-----------------------+

Izpostavljenost je odvisna tudi od glasbene zvrsti in načina glasbene izvedbe. Pri tem moramo seveda upoštevati ne samo vrsto uporabljene glasbene opreme in glasbil ter izpostavljenost med samo izvedbo na nastopu, temveč tudi na vajah. V preglednici 2 so navedene nekatere usmeritvene vrednosti najbolj izpostavljenih glasbenikov:

Preglednica 2

+----------------------------------+---------------------------+
|Vrsta glasbe                      |    Raven hrupa (dB(A))    |
+----------------------------------+---------------------------+
|orkestralna glasba                |80–95                      |
+----------------------------------+---------------------------+
|rok in pop glasba                 |95–110                     |
+----------------------------------+---------------------------+
|jazz in narodna glasba            |90–98                      |
+----------------------------------+---------------------------+

Podobne izpostavljenosti kot pri samih glasbenikih so mogoče tudi pri drugih delavcih, kot so tonski tehniki, delavci v zaodrju ter delavci v avditoriju (npr. varnostniki) in drugem osebju.