3696. Pravila borze (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 227. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in 36. člena Statuta Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: borza) je uprava borze na sejah dne 17. 4. 2000, 25. 5. 2000, 12. 9. 2001, 9. 12. 2002 ter 11. 7. 2005 sprejela
P R A V I L A B O R Z E
(uradno prečiščeno besedilo)
(1)
Izrazi, uporabljeni v Pravilih Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
1.
Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
2.
Izraz izdajatelj pomeni pravno osebo, ki je izdala ali namerava izdati vrednostne papirje.
3.
Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTVP, podzakonski akti in borza.
4.
Izraz borzni posrednik pomeni fizično osebo, ki jo član borze pooblasti za sklepanje borznih poslov, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo ZTVP in podzakonski akti.
5.
Izraz statut pomeni statut borze.
6.
Izraz Navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
7.
Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
8.
Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
9.
Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
10.
Izraz SEOnet pomeni javno elektronsko storitev borze, ki je sestavni del SEO.
11.
Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
12.
Izraz uprava pomeni upravo borze.
13.
Izraz odbor pomeni odbor za vrednostne papirje.
14.
Izraz nadzorni svet pomeni nadzorni svet borze.
15.
Izraz KDD pomeni pravno osebo, ki je po določbah ZTVP pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti klirinško depotne družbe oziroma klirinško depotno družbo države članice ali njeno podružnico, ki je pridobila dovoljenje Agencije in je upravičena opravljati storitve v zvezi z izračunom, izravnavo in zagotavljanjem izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu na območju Republike Slovenije.
16.
Izraz ZTVP pomeni Zakon o trgu vrednostnih papirjev.
17.
Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
18.
Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
19.
Izraz ZGD pomeni Zakon o gospodarskih družbah.
20.
Izraz ZPP pomeni Zakon o pravdnem postopku.
21.
Izraz ZKP pomeni Zakon o kazenskem postopku.
22.
Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
23.
Izraz PID pomeni posebno investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
24.
Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma PID, skladno z ZISDU.
25.
Izraz vrednostni papirji pomeni delnice, obveznice, naložbene certifikate in druge serijske vrednostne papirje.
26.
Izraz serijski vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje istega izdajatelja, ki so izdani sočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
27.
Izraz dolžniški vrednostni papirji pomeni obveznice, naložbene certifikate in druge serijske vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov, oziroma do izplačila na vrednostnem papirju določene vrednosti.
28.
Izraz lastniški vrednostni papirji pomeni delnice in druge njim enakovredne prenosljive vrednostne papirje, kakor tudi katero koli drugo vrsto prenosljivih vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve katerega koli vrednostnega papirja zaradi njihove zamenjave ali izvršitve pravic, ki jih vsebujejo, če je slednje vrednostne papirje izdal izdajatelj, ki je izdal tudi delnice, iz katerih so ti vrednostni papirji izvedeni, ali če jih je izdal subjekt, ki pripada skupini navedenega izdajatelja.
29.
Izraz nelastniški vrednostni papirji pomeni tiste vrednostne papirje, ki niso lastniški.
30.
Izraz tržni vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
31.
Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
32.
Izraz organizirani trg pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno, in ga urejajo in nadzorujejo pristojni organi. Za borzni trg in prosti trg se šteje, da sta organizirana trga.
33.
Izraz borzni trg (v nadaljevanju: borzna kotacija) pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje in so jih pristojni organi borze sprejeli v borzno kotacijo. V borzni kotaciji so delnice delniških družb lahko premeščene v prvo kotacijo.
34.
Izraz prosti trg pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz prejšnje točke tega člena, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo oziroma jih uprava borze sprejme na prosti trg.
35.
Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
36.
Izraz trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti pomeni trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije, ki je neposredno dostopno javnosti preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti, ki objavljajo svoje zavezujoče ponudbe za nakup in prodajo na spletni strani borze, pri čemer trgovanje poteka redno vsak trgovalni dan ter je urejeno s Pravili za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti in nadzorovano s strani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in Agencije za trg vrednostnih papirjev.
37.
Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
38.
Izraz borznoposredniška družba pomeni:
1.
borznoposredniško družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP,
2.
borznoposredniško družbo države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3.
podružnico tuje borznoposredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije.
1.
banko oziroma hranilnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZBan,
2.
banko države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3.
podružnico tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije in ki je po ZBan upravičena na območju Republike Slovenije opravljati tudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
40.
Izraz Pravilnik pomeni pravilnik kot splošni akt borze, ki ga sprejme uprava borze ter z njim soglaša Agencija.
41.
Izraz Cenik pomeni Cenik za storitve Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, pri čemer začne del Cenika v skladu z ZTVP veljati, ko borza pridobi soglasje Agencije.
(2)
Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(1)
Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
(2)
Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon, in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa.
(3)
Z dnem sprejema v članstvo na borzi na podlagi ugodene zahteve iz 73. člena Pravil borzni člani in borzni posredniki, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(4)
Z dnem sprejema v borzno kotacijo na podlagi ugodene zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo iz 14. člena teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in so jih dolžni spoštovati in izvajati.
(5)
Z dnem sprejema vrednostnih papirjev na prosti trg izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ki predpisujejo pravice in dolžnosti izdajateljev na prostem trgu, ter so jih dolžni spoštovati in izvajati.
(6)
Izdajatelji oziroma osebe, ki vložijo zahtevo za sprejem, se z dnem sprejema vrednostnih papirjev na organizirani trg, borzni člani pa z dnem sprejema v članstvo na borzi, zavežejo k plačevanju pristojbin borzi v skladu s Cenikom.
2. SPREJEM IN DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
2.1. Vrednostni papirji v borzni kotaciji
2.1.1. Odbor za vrednostne papirje
Pristojnosti odbora za vrednostne papirje
(1)
Odbor za vrednostne papirje (v nadaljevanju: odbor) je poseben organ borze, ki je pristojen za odločanje o:
-
sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo,
-
spremembah v kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji,
-
nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, kadar začasna zaustavitev na podlagi odločbe uprave iz prvega odstavka 153. člena Pravil traja dlje kot 10 (deset) delovnih dni,
-
ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili ali Navodili;
-
izključitvi vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.
(2)
Odbor v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi meril in po postopku, ki ga za odločanje borze določajo ZTVP in ta Pravila. Če Pravila posameznega vprašanja posebej ne urejajo, se za postopek odločanja odbora primerno uporabljajo določbe ZTVP za odločanje Agencije v posamičnih zadevah ter določbe ZUP.
(1)
Odbor ima pet (5) rednih članov in tri (3) nadomestne člane. Sedem (7) članov, ki izpolnjujejo pogoje, za dobo štirih (4) let imenuje nadzorni svet z možnostjo ponovnih imenovanj, enega (1) rednega člana, ki je uslužbenec borze, pa imenuje uprava.
(2)
Za rednega in nadomestnega člana odbora je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava.
(3)
Člani odbora med seboj na prvi seji izberejo predsednika odbora.
(4)
Nadomestni član v primeru, ko bi zaradi izločitve ali dalj časa trajajoče odsotnosti več posameznih članov prišlo do nesklepčnosti odbora, nadomesti rednega člana na posamezni seji.
(5)
Člana odbora, ki je hkrati uslužbenec borze, v primeru izločitve ali odsotnosti na posamezni seji nadomesti njegov namestnik, ki ga določi uprava.
(1)
Član odbora ne sme sodelovati pri odločanju, če meni, da v zadevi, o kateri teče postopek, obstajajo izločitveni razlogi, ki mu onemogočajo nepristransko, strokovno odločanje.
(2)
Član odbora, ki naj bi odločal v zadevi, mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, to sporočiti predsedniku odbora.
(3)
O izločitvi člana odbora odloča predsednik odbora, o izločitvi predsednika odbora pa odloča uprava.
(1)
Odbor v zadevah, za katere je pristojen, na podlagi pisnih zahtev izdajateljev oziroma na lastno pobudo sprejema odločbe in sklepe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.
(2)
Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.
(3)
Predsednik odbora vodi posvetovanje in glasovanje o posamezni zadevi.
(4)
Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov odbora, odločitev odbora pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov odbora, ki so navzoči na seji. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika odbora.
(5)
V nujnih primerih se lahko odločitve odbora sprejemajo tudi korespondenčno.
Ugovor zoper odločitve odbora
(1)
Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o:
-
sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo,
-
izključitvi vrednostnih papirjev iz borzne kotacije,
-
spremembi v borzni kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji,
-
nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo,
-
ukrepih, če izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili oziroma z Navodili,
je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(2)
Ugovor zoper odločbo, s katero odbor začasno ali trajno izključi vrednostni papir iz borzne kotacije in ugovor zoper odločbo, s katero odbor podaljša začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ter ugovor zoper odločbo, s katero odbor razširi, zoži ali spremeni kotacijo vrednostnih papirjev, ne zadrži izvršitve odločbe.
(3)
Zoper sklepe, s katerimi je odbor odločil o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se pojavila v zvezi s postopkom v zadevah iz pristojnosti odbora, poseben ugovor ni dovoljen.
(1)
O poteku seje se vodi zapisnik, v katerem se navedejo: datum in ura seje, navzoči člani odbora, točke dnevnega reda, potek in izid glasovanja o zadevi ter obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda. Zapisniku se priložijo sprejete odločbe oziroma sklepi ter pripadajoča dokumentacija, ki je bila podlaga za odločanje odbora v posamezni zadevi.
(2)
Osnutek zapisnika sestavi uslužbenec borze, ki je član odbora in je bil navzoč na seji odbora.
(3)
Člani odbora prejmejo osnutek zapisnika pred naslednjo sejo odbora, na kateri lahko podajo pripombe k njegovi vsebini. Dokončno oblikovani zapisnik postane veljaven, ko ga podpišeta njegov sestavljavec in predsednik odbora.
(4)
Izvirnik zapisnika s prilogami se hrani v arhivu sektorja za sprejem vrednostnih papirjev.
Prenehanje članstva in razrešitev članov odbora
(1)
Članu odbora članstvo preneha s potekom mandata, za katerega je bil imenovan.
(2)
Član odbora se lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, v naslednjih primerih:
-
če sam zahteva razrešitev;
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora za šest (6) mesecev ali na hujšo kazen;
-
če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled borze ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije;
-
če zanemarja dolžnosti pri odboru.
(3)
Uprava odloča o razrešitvi člana odbora, ki ga je imenovala, o razrešitvi ostalih članov pa odloča nadzorni svet.
Posamezna dejanja, ki jih po določbah teh Pravil opravlja predsednik odbora, lahko opravlja tudi uslužbenec borze, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik odbora.
2.1.2. Sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo
Pogoji za sprejem v borzno kotacijo
(1)
V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
da so v celoti vplačani,
-
da so neomejeno prenosljivi,
-
da so izdani v nematerializirani obliki,
-
da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v tem poglavju določajo Pravila.
(2)
O sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo odloča odbor.
(3)
Vrednostni papir je lahko sprejet v borzno kotacijo, četudi ne izpolnjuje enega od kriterijev, določenih v 12. členu Pravil, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po uvrstitvi v borzno kotacijo.
(4)
Vrednostni papirji, ki nudijo pravico do zamenjave za druge vrednostne papirje ali pravico do nakupa drugih vrednostnih papirjev, so lahko sprejeti v borzno kotacijo, če so vrednostni papirji, za katere se zamenjajo, že sprejeti v borzno kotacijo.
(5)
Obveznice izdajatelja, ki ni banka, so lahko v borzno kotacijo sprejete, če je izdajatelj z banko ali s KDD sklenil pogodbo o opravljanju storitev izplačevanja obveznosti vsakokratnemu imetniku teh obveznic.
(6)
Odbor lahko v borzno kotacijo sprejme tudi vrednostne papirje novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in realnosti ter objektivnosti računovodskih izkazov smiselno izpolnjena, če so bili vrednostni papirji vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja sprejeti na organizirani trg.
Kriteriji za sprejem v borzno kotacijo
(1)
V kotacijo na borzi se lahko sprejmejo samo tisti vrednostni papirji, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
Kriteriji za uvrstitev delnic:
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Leta poslovanja |3 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Realnost in objektivnost |revidirana letna poročila za tri |
|računovodskih izkazov |poslovna leta |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Velikost kapitala |2 mio EUR |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Minimalna velikost razreda delnic |1 mio EUR |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Odstotek razreda delnic v javnosti |vsaj 25% |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Število imetnikov razreda delnic |vsaj 150 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
Kriteriji za uvrstitev obveznic:
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Leta poslovanja |3 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Realnost in objektivnost računovodskih|revidirani računovodski izkazi za |
|izkazov |tri leta |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Skupna nominalna vrednost prodane |1,5 mio EUR |
|serije obveznic | |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
(2)
Velikost kapitala iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi knjigovodske vrednosti v primerih, ko je izdajatelj prvič sprejet na organiziran trg.
Če se z delnicami izdajatelja že trguje na organiziranem trgu več kot šest mesecev, se namesto knjigovodske vrednosti kapitala upošteva tržna kapitalizacija, in sicer z upoštevanjem povprečne tržne kapitalizacije delnic istega razreda za zadnjih šest mesecev trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu.
(3)
Minimalna velikost razreda delnic iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se upošteva knjigovodska vrednost delnice oziroma tržna kapitalizacija, določena skladno s prejšnjim odstavkom tega člena, če je delnica že bila sprejeta v katerikoli segment organiziranega trga.
(4)
Odstotek razreda delnic v javnosti iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se od števila vseh delnic, ki so uvrščene v borzno kotacijo, odštejejo:
1.
vse delnice, ki so v lasti posameznih imetnikov, če njihov delež presega 15% celotne izdaje,
2.
vse delnice, ki so v lasti:
-
članov uprave, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
-
članov nadzornega sveta, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
-
posamezne povezane osebe, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
-
družbe – izdajatelja, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
-
države in občin, če ta delež presega 5% celotne izdaje.
kar uprava podrobneje predpiše z Navodili.
(5)
Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pri izračunu odstotka razreda delnic v javnosti ne odštejejo delnice, ki so v lasti:
-
pokojninskih vzajemnih skladov.
(6)
V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz preglednice iz prvega odstavka tega člena ne dosega 25%, se šteje da je pogoj izpolnjen, če velikost razreda delnic v javnosti, v primeru da gre za prvi sprejem v borzno kotacijo, presega (knjigovodsko) vrednost 2 mio EUR, oziroma da tržna kapitalizacija velikosti razreda delnic v javnosti znaša 4 mio EUR.
Obveznice Republike Slovenije
Obveznice, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali pa je zanje izdala jamstvo, določeno z zakonom, se uvrstijo v borzno kotacijo ne glede na izpolnjevanje kriterijev iz 12. člena Pravil.
(2)
O sprejemu prve izdaje obveznic Republike Slovenije v borzno kotacijo odloča odbor, pri čemer se odločitev o sprejemu nanaša tudi na vse nadaljnje izdaje teh obveznic, uprava borze pa o začetku trgovanja z nadaljnjimi izdajami obvesti javnost, člane borze in Agencijo.
Zahteva za sprejem vrednostnega papirja
(1)
Postopek za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve, ki ga vloži izdajatelj oziroma oseba iz tretjega odstavka tega člena. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.
(2)
Predpisanemu obrazcu zahteve iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
a)
če je bil sestavljen prospekt:
-
odločbo Agencije o potrditvi prospekta;
-
dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje, kolikor je bilo izdano, oziroma odločbo o uspešnosti javne prodaje;
-
s strani Agencije oziroma pristojnega organa potrjen prospekt v elektronski obliki z morebitnim dodatkom k prospektu, način predložitve predpiše uprava z Navodili;
b)
če prospekta ni bilo potrebno sestaviti:
-
izjavo izdajatelja o uporabi izjeme od objave prospekta, skupaj z obvestilom izdajatelja o predložitvi le-te Agenciji ter sklep o izdaji vrednostih papirjev;
-
dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje, kolikor je bilo izdano;
c)
v obeh zgoraj navedenih primerih pa dodatno tudi:
-
prečiščeno besedilo statuta izdajatelja;
-
izpis iz sodnega registra;
-
kopije revizijskih poročil za zadnja tri (3) poslovna leta;
-
izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
-
potrdilo o izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;
-
odstotek razreda delnic v javnosti na obrazcu, ki ga predpiše uprava z Navodili;
-
navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje;
-
dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.
(3)
Poleg izdajatelja lahko vloži zahtevo za sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo tudi ponudnik ali oseba, ki v skladu z določbami ZTVP lahko zahteva sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, ter je sestavila prospekt. Za ponudnika ali osebo iz prejšnjega stavka veljajo v zvezi s sprejemom delnic v borzno kotacijo, ter v zvezi z dolžnostjo spoštovanja Pravil in splošnih aktov borze v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Pravil, enake obveznosti kot za izdajatelja.
(4)
Oseba iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je zaprosila za sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo brez soglasja izdajatelja, je dolžna sama zagotovitvi izvajanje dolžnosti obveščanja in poročanja v skladu s 2.1.5. poglavjem Pravil in ZTVP.
(1)
Dolžnost sestave in javne objave prospekta oziroma poenostavljenega prospekta za javno ponudbo ali sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu (v nadaljevanju: prospekt), ter dovoljene izjeme od njegove objave, predpisuje ZTVP.
(2)
V primeru, da glede sestave in javne objave prospekta veljajo izjeme v skladu z ZTVP, mora izdajatelj ob vložitvi zahteve za sprejem, predložiti izjavo o uporabi izjeme od objave prospekta skupaj z obvestilom o predložitvi le-te Agenciji ter sklep o izdaji vrednostih papirjev.
(3)
V primeru, da je bil prospekt po vložitvi zahteve za sprejem dopolnjen, je izdajatelj dolžan do začetka trgovanja posredovati borzi s strani Agencije oziroma pristojnega organa potrjeni dodatek k prospektu v elektronski obliki. Način predložitve predpiše uprava z Navodili.
(4)
Borza omogoča brezplačni dostop do prospektov v elektronski obliki, ki so jih borzi posredovali izdajatelji.
(5)
V primerih, ko je v skladu z ZTVP treba sestaviti poenostavljeni prospekt, se za poenostavljeni prospekt smiselno uporabljajo določbe Pravil glede prospekta.
(6)
Člani odbora in borza v postopku sprejema ne presojajo vsebine prospekta ter ne odgovarjajo za resničnost in popolnost podatkov, ki so navedeni v njem.
Predhodni preizkus zahteve
(1)
V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik odbora najpozneje v sedmih (7) dneh od prejema zahteve preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevi:
-
ali jo je vložila upravičena oseba;
-
ali obrazec zahteve obsega predpisane podatke ter
-
ali so obrazcu zahteve priložene priloge iz drugega odstavka 14. člena Pravil.
(2)
Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3)
Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku zahteve za sprejem sklep, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osmih (8) dni in ne daljši kot petnajst (15) dni.
(4)
Če izdajatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena v sklepu navedenih pomanjkljivosti ne odpravi, zahtevo predsednik odbora z odločbo zavrže.
Obravnava zahteve in sprejem v borzno kotacijo
(1)
Če predsednik odbora zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo ne zavrže, jo uvrsti na dnevni red sej odbora. Odbor odloči o zahtevi najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema zahteve.
(2)
Odbor z odločbo odloči, da vrednostni papir sprejme v borzno kotacijo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za borzno kotacijo.
(1)
Če izdajatelj oziroma vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v kotacijo, odbor zahtevo z odločbo zavrne.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Odbor izdajatelja pozove, da v roku petnajstih (15) dni dopolni zahtevo. Če izdajatelj oziroma vrednostni papir tudi po dopolnitvi vloge ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v borzno kotacijo, odbor zahtevo z odločbo zavrne.
(3)
Odbor zavrne zahtevo za sprejem v borzno kotacijo tudi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev.
Posredovanje odločitve o sprejemu
(1)
Odbor v osmih (8) dneh po sprejemu odločitve o sprejemu ali zavrnitvi sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo vroči odločbo vložniku zahteve. Odločba vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.
(2)
Če je vrednostni papir sprejet v borzno kotacijo, se obvestilo o sprejemu v kotacijo objavi na SEOnet ali na drug način, ki omogoča obveščenost najširše javnosti, najpozneje osem (8) dni po odločitvi.
Dolžnosti izdajatelja do začetka trgovanja z vrednostnim papirjem
(1)
Izdajatelj je dolžan najmanj en (1) dan pred začetkom trgovanja javno objaviti dokončni prospekt in borzo pisno obvestiti, kje in kdaj je bil objavljen, če prospekt ni bil objavljen na SEOnet. Kolikor se objavljeni prospekt razlikuje od že predloženega prospekta, ga je dolžan izdajatelj istočasno z objavo posredovati borzi v elektronski obliki.
(2)
Izdajatelj je dolžan v roku, ki se mu določi v izreku odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, plačati pristojbino v skladu s Cenikom.
(1)
Datum začetka trgovanja določi uprava, po izpolnitvi dolžnosti iz 20. člena Pravil. O tem praviloma tri (3) dni oziroma najkasneje en (1) dan pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja.
(2)
Če izdajatelj ne izpolni svojih obveznosti skladno z 20. členom Pravil in se zato trgovanje s tem vrednostnim papirjem ne začne v roku petnajstih (15) dni od vročitve odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, lahko odbor odločbo o sprejemu v kotacijo razveljavi. Razveljavitev odločbe o sprejemu se posreduje in objavi na enak način, kot je bila objavljena odločitev o sprejemu.
2.1.3. Premestitev delnic v oziroma iz prve kotacije
Premestitev delnic v prvo kotacijo
(1)
Uprava na podlagi pisne zahteve izdajatelja ter izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka tega člena lahko s sklepom premesti delnice izdajatelja v prvo kotacijo v roku petnajst (15) dni od prejema zahteve. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.
(2)
Kriteriji, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati, da so delnice, ki so predmet zahteve, premeščene v prvo kotacijo, so naslednji:
(a)
kvantitativni kriteriji:
-
minimalna knjigovodska vrednost kapitala 50 mio EUR; kadar pa se z delnicami istega razreda že organizirano trguje vsaj šest mesecev – minimalna povprečna tržna kapitalizacija delnic istega razreda v zadnjih šestih mesecih, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu, 50 mio EUR;
-
izpolnjeni kvantitativni kriterij glede velikosti razreda delnic, odstotka razreda delnic v javnosti ter števila imetnikov razreda delnic iz 12. člena Pravil;
(b)
kriteriji likvidnosti:
-
minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda;
-
minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda ter
-
sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve;
-
izjava izdajatelja, da obvešča in poroča tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
-
izjava izdajatelja, da zagotavlja javno objavo povzetkov svojih javnih objav tudi v angleškem jeziku.
(3)
V primeru, da odstotek razreda delnic v javnosti iz 12. člena ne dosega 25%, se šteje da je pogoj izpolnjen, če odstotek dosega vsaj 10% in je velikost razreda delnic v javnosti 25 mio EUR.
(4)
Podrobnejše kriterije iz točke (b) drugega odstavka tega člena z Navodili določi uprava. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.
(5)
Izdajatelj mora zahtevi iz prvega odstavka tega člena Pravil priložiti:
-
dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje kriterijev iz (a) točke drugega odstavka tega člena, ter
-
kopijo veljavne pogodbe z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve, če takšna pogodba obstaja.
(6)
Ne glede na izpolnjevanje kriterijev za premestitev iz drugega odstavka tega člena lahko uprava borze v primeru, da bi premestitev delnic izdajatelja v prvo kotacijo ogrozila standarde prve kotacije (na primer zaradi kršitve dolžnosti obveščanja izdajateljev borzne kotacije ali neizpolnjevanja pogojev za likvidnost v zadnjih dveh (2) letih), zavrne zahtevo izdajatelja.
(7)
Zoper sklep, s katerim je uprava premestila ali zavrnila premestitev v prvo kotacijo, ugovor ni mogoč.
(8)
Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v prvo kotacijo, predhodno že premeščene iz prve kotacije, lahko izdajatelj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena šele po poteku šestih (6) mesecev od premestitve. Uprava lahko ponovno premesti navedene delnice v prvo kotacijo v roku petnajstih (15) dni od prejema zahteve, če izdajatelj izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena ter če uprava presodi, da je ponovna premestitev teh delnic v prvo kotacijo ustrezna.
Poročanje o statusu pogodb z vzdrževalci likvidnosti
Izdajatelj delnic, ki so premeščene v prvo kotacijo, je dolžan borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
Premestitev delnic iz prve kotacije
(1)
Uprava borze vsakih šest mesecev, v skladu z Navodili iz četrtega odstavka 21. a člena, preveri:
-
izpolnjenost kvantitativnih kriterijev iz točke (a) drugega odstavka 21. a člena Pravil ter
-
izpolnjenost kriterijev likvidnosti iz točke (b) drugega odstavka 21. a člena Pravil.
Uprava borze redno preverja izpolnjenost kriterija obveščanja iz točke (c) drugega odstavka 21.a člena Pravil (MSRP in objave v angleškem jeziku).
(2)
Zaradi neizpolnjevanja kriterijev iz točke (a) ali točke (b) drugega odstavka 21.a člena Pravil, v dveh (2) zaporednih obdobjih, določenih v prvem odstavku tega člena, uprava s sklepom premesti delnice iz prve kotacije, in sicer s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po preveritvi. O neizpolnjevanju kriterijev uprava predhodno pisno obvesti izdajatelja.
(3)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena uprava delnic izdajatelja ne premesti iz prve kotacije, če izdajatelj borzi pred iztekom petnajst(15)-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka tega člena predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(4)
V primeru, da se ugotovi neizpolnjevanje točke (c) drugega odstavka 21.a člena Pravil (kriterij obveščanja), lahko uprava po predhodnem obvestilu izdajatelja s sklepom premesti delnice iz prve kotacije.
(5)
Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena uprava premesti delnice iz prve kotacije tudi na zahtevo izdajatelja, najpozneje v roku tridesetih (30) dni od prejema zahteve izdajatelja.
(6)
Zoper sklep, s katerim je uprava premestila delnice iz prve kotacije, ugovor ni mogoč.
2.1.4. Postopek v primeru sprememb v kotaciji posameznega vrednostnega papirja
2.1.4.1. Razširitev kotacije delnic
Zahteva za razširitev kotacije delnic
(1)
V primerih povečanja osnovnega kapitala izdajatelja, čigar delnice istega razreda so že uvrščene v borzno kotacijo, je dolžan izdajatelj oziroma oseba iz tretjega odstavka 14. člena Pravil borzi predložiti zahtevo za razširitev kotacije delnic na borzi še pred vpisom sprememb v sodni register in pred vložitvijo naloga za izdajo delnic v nematerializirani obliki. Izpolnjenemu obrazcu zahteve je izdajatelj dolžan priložiti glede na vrsto sprememb v kapitalu družbe dokumentacijo, iz katere izhaja, da je razširitev kotacije utemeljena.
(2)
Izdajatelj je dolžan zagotoviti pogoje za razširitev kotacije vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena pred izdajo vrednostnih papirjev.
(1)
Borzna kotacija delnic izdajatelja se lahko razširi z nadaljnjo izdajo delnic enakega razreda, za katero izdajatelj skladno z ZTVP uspešno opravi javno prodajo ali pridobi dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje oziroma v primeru izjem od objave prospekta. Postopek za razširitev se začne na podlagi izpolnjenega podpisanega obrazca zahteve, ki ga predpiše uprava z Navodili.
(2)
Izdajatelj je dolžan odboru predložiti predpisan obrazec iz prejšnjega odstavka in naslednjo dokumentacijo:
a)
če je bil sestavljen prospekt:
-
odločbo Agencije o potrditvi prospekta;
-
dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje, kolikor je bilo izdano, oziroma odločbo o uspešnosti javne prodaje;
-
s strani Agencije oziroma pristojnega organa potrjen prospekt v elektronski obliki z morebitnim dodatkom k prospektu, način predložitve pa določi uprava z Navodili;
b)
če prospekta ni potrebno sestaviti:
-
izjavo izdajatelja o uporabi izjeme od objave prospekta skupaj z obvestilom izdajatelja o predložitvi le-te Agenciji ter sklep o izdaji vrednostih papirjev;
-
dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje, kolikor je bilo izdano;
c)
v obeh primerih iz točke a oziroma b pa tudi:
-
prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register oziroma sklep o izdaji vrednostnih papirjev;
-
izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
-
potrdilo o izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;
-
odstotek razreda delnic v javnosti na obrazcu, ki ga predpiše uprava z Navodili;
-
dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.
Dolžnosti izdajatelja ob razširitvi borzne kotacije
V postopku razširitve borzne kotacije je izdajatelj dolžan izpolniti obveznosti v zvezi s prospektom, kot je to določeno v 15. in 20. členu Pravil.
Postopek v primeru razširitve kotacije
(1)
Če izdajatelj ne vloži pravočasno zahteve za razširitev kotacije delnic iz 23. člena Pravil, uprava ob ugotovljeni spremembi v centralnem registru vrednostnih papirjev za en (1) dan zaustavi trgovanje s temi delnicami in o tem obvesti izdajatelja, člane borze, javnost in Agencijo.
(2)
V primeru iz prvega odstavka tega člena borza pozove izdajatelja, da nemudoma vloži ustrezno zahtevo oziroma zahtevo za podaljšanje začasne zaustavitve trgovanja.
(3)
Če izdajatelj pravočasno vloži zahtevo iz drugega odstavka, odbor postopa v skladu z vloženo zahtevo. Če zahteva ni bila vložena pravočasno, uprava praviloma sprosti trgovanje z enakim številom delnic, kot je bilo pred zaustavitvijo.
Obravnava zahteve za razširitev kotacije delnic
(1)
Odbor lahko na podlagi prejete zahteve za razširitev odloča o razširitvi kotacije delnic že pred vpisom sprememb v sodni register oziroma pred vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o razširitvi kotacije z odložnim pogojem.
(2)
Za izpolnitev odložnega pogoja je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati:
-
sklep o vpisu sprememb v sodni register oziroma izpis iz sodnega registra, ki dokazuje spremembo v kapitalu, ter
-
potrdilo o izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.
(3)
Ob izpolnitvi odložnega pogoja odbor o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči izdajatelju. Borza o datumu razširitve borzne kotacije in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.
(4)
Če v tem poglavju ni drugače določeno, se za postopek odločanja odbora o zahtevi za razširitev borzne kotacije delnic smiselno uporabljajo določbe poglavja o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
Odbor lahko določi, da mu mora izdajatelj poleg zahteve za razširitev predložiti dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahteva za razširitev utemeljena.
2.1.4.2. Spremembe lastnosti delnic v borzni kotaciji
Postopek v primeru sprememb lastnosti vrednostnega papirja v borzni kotaciji
(1)
Razlog za spremembo v kotaciji delnic je tudi izdaja delnic zaradi zamenjave obstoječih delnic.
(2)
Postopek odločanja odbora o zahtevi izdajatelja za spremembo v kotaciji delnic ter dolžnosti izdajatelja je smiselno enak kot v postopku za razširitev kotacije delnic. Po prejemu odločbe KDD o zamenjavi delnic se delnice s staro oznako in lastnostmi izključijo iz sistema BTS, v trgovanje pa se vključijo delnice z novo oznako in lastnostmi.
(3)
Če izdajatelj ne vloži pravočasno zahteve za spremembo pri posameznem vrednostnem papirju v borzni kotaciji, se smiselno uporabljajo določbe 26. člena Pravil. V primeru, da izdajatelj ne vloži pravočasno ustrezne zahteve za spremembo v kotaciji delnic, odbor praviloma podaljša začasno zaustavitev do prejema ustrezne zahteve izdajatelja.
2.1.4.3. Zožitev kotacije
Postopek v primeru zožitve kotacije vrednostnega papirja
(1)
Kadar je razlog za spremembe v kotaciji vrednostnega papirja zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, mora izdajatelj smiselno prilagojeni zahtevi iz 22. člena Pravil predložiti sklep skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, iz katerega je razviden način zmanjšanja.
(2)
Postopek odločanja odbora je smiselno enak postopku v primeru razširitve kotacije.
2.1.4.4. Spremembe v kotaciji posameznega razreda obveznic
V primerih sprememb v kotaciji posameznega razreda obveznic se smiselno uporabljajo določbe Pravil za postopek v primeru sprememb v kotaciji delnic posameznega razreda.
2.1.4.5. Sprejem samostojno prenosljivih pravic pri povečanjih osnovnega kapitala v borzno kotacijo
(1)
Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice že kotirajo na borzi, lahko kotirajo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, če so izdane v nematerializirani obliki.
(2)
V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za kotacijo na borzi. O zahtevi odloča odbor.
(3)
Uprava vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
2.1.5. Obveznosti obveščanja in poročanja
2.1.5.1. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji
2.1.5.1.1. Letno poročilo in medletna poročila ter izjava o skladnosti s kodeksom
Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo
(1)
Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila skladno z določbami 42. člena Pravil takoj, ko je mogoče, in ne pozneje kot v tridesetih (30) dneh po prejemu revizijskega poročila.
(2)
Skrajni rok za objavo povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je pet (5) mesecev po poteku poslovnega leta.
(3)
Povzetek revidiranega letnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
-
navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
-
firmo in sedež javne družbe,
-
navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a)
kdo je opravil revizijo;
(b)
ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c)
kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d)
kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e)
navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
-
bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;
-
navedbo, ali je letno poročilo že potrdil nadzorni svet družbe;
-
navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe, in navedbe o predložitvi in dostopnosti revidiranega letnega poročila iz osmega odstavka 58. člena ZGD.
(4)
Poleg povzetka revidiranega letnega poročila mora objava dodatno vsebovati ustrezna pojasnila, zlasti:
-
pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika);
-
pojasnila postavk računovodskih izkazov,
-
pojasnila poslovanja glede na plan,
-
navedbo, ali se računovodski podatki ujemajo z že objavljenim nerevidiranim letnim računovodskim podatkom, in pojasnilo o morebitnih razlikah,
-
pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
-
odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic),
-
pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic),
-
znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
-
kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
-
kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
-
na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
-
10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firma in sedež) na zadnji dan poslovnega leta (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;
-
število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan poslovnega leta;
-
navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.
(5)
Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je treba objaviti povzetek konsolidiranega letnega poročila, ki dodatno vključuje še naslednje podatke:
-
konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;
-
navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a)
kdo je opravil revizijo;
(b)
ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c)
kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d)
kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e)
navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
-
navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(6)
V primeru ločene objave povzetka revidiranega letnega konsolidiranega poročila mora javna objava smiselno vključevati pojasnila iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze in navedbo pomembnih dogodkov, ki so se zgodili po objavi povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega poročila.
(7)
Izdajatelj je dolžan v skladu z določbami ZTVP oblikovati in javno objaviti letni dokument ter ga istočasno v elektronski obliki posredovati borzi, pri čemer borza omogoča brezplačni dostop do letnih dokumentov v elektronski obliki.
(1)
Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju ter v njem obrazložiti in navesti spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in povzetek polletnega poročila javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena in z Navodili.
(2)
Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je dva (2) meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju.
(3)
Povzetek polletnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
-
navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
-
firmo in sedež javne družbe,
-
navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a)
kdo je opravil revizijo;
(b)
ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c)
kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d)
kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e)
navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
-
bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in ustrezne primerljive podatke,
-
navedbo, da je celotno polletno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.
(4)
Poleg povzetka polletnega poročila mora objava vsebovati tudi ustrezna pojasnila, zlasti:
-
pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika polletnega poročila);
-
pojasnila postavk računovodskih izkazov,
-
pojasnila poslovanja glede na plan,
-
pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
-
pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
-
odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic),
-
pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic),
-
znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
-
kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
-
kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
-
na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
-
10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firmo in sedež) na zadnji dan poslovnega obdobja (če se delnice glasijo na prinosnika, podatke na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;
-
število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja;
-
navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.
(5)
Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi naslednje podatke:
-
konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta;
-
navedbo, da polletno poročilo ni revidirano, oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a)
kdo je opravil revizijo;
(b)
ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c)
kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d)
kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e)
navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
-
navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
Drugo medletno obveščanje in poročanje o poslovanju
(1)
Medletno obveščanje in poročanje o poslovanju zajema:
-
podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta,
-
podatke o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta.
(2)
Izdajatelj, čigar delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi posredovati podatke o medletnem poslovanju in jih javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.
(3)
Skrajni rok za objavo je dva (2) meseca po preteku ustreznega obračunskega obdobja.
(4)
Izdajatelj, čigar delnice so sprejete v borzno kotacijo (razen izdajateljev, čigar delnice so sprejete v prvo kotacijo), mora v javni objavi navesti:
-
navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
-
firmo in sedež izdajatelja;
-
podatke o poslovanju, ki vključujejo:
(a)
za nebančne izdajatelje najmanj podatke o čistih prihodkih od prodaje, poslovnem izidu iz poslovanja, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta;
(b)
za bančne izdajatelje najmanj podatke o bilančni vsoti, celotnem kapitalu, prihodkih iz obresti in odhodkih za obresti, ostalih finančnih in poslovnih prihodkih in odhodkih, dobičku ali izgubi iz rednega poslovanja in čistem dobičku ali izgubi (poslovnega) obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta;
c)
za zavarovalnice najmanj podatke o bilančni vsoti, kapitalu, čistih prihodkih od zavarovalnih premij in izkazu izida iz premoženjskih zavarovanj razen zdravstvenih zavarovanj, čistih prihodkih od zavarovalnih premij in izkazu izida iz življenjskih zavarovanj, čistih prihodkih od zavarovalnih premij in izkazu izida iz zdravstvenih zavarovanj, čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja primerjalno z enakim obračunskim obdobjem;
-
pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a)
pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika, izplačane dividende v obračunskem obdobju),
(b)
pojasnila poslovanja glede na plan,
(c)
pojasnila postavk, ki so zaradi svojega obsega ali narave nenavadne;
(d)
pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
(e)
kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(f)
kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(g)
pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
-
druge podatke, skladno z drugimi predpisi.
(5)
Izdajatelj, čigar delnice so sprejete v prvo kotacijo, mora v javni objavi navesti:
-
navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
-
firmo in sedež izdajatelja;
-
podatke o poslovanju, ki vključujejo najmanj:
(a)
bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za prve tri oziroma devet mesecev poslovnega leta po ustreznem računovodskem standardu skupaj z ustreznimi primerljivimi podatki;
(b)
če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi konsolidirano bilanco stanja in konsolidirani izkaz poslovnega izida za prve tri oziroma devet mesecev poslovnega leta po ustreznem računovodskem standardu skupaj z ustreznimi primerljivimi podatki;
-
pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a)
pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika; izplačane dividende v obračunskem obdobju);
(b)
pojasnila poslovanja glede na plan;
(c)
pojasnila postavk, ki so zaradi svojega obsega ali narave nenavadne;
(d)
pojasnilo o sezonski naravi medletnega delovanja in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja;
(e)
kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna;
(f)
kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna;
(g)
pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
-
druge podatke, skladno z drugimi predpisi.
Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb
(1)
Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v borzno kotacijo, mora oblikovati izjavo o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter jo predložiti borzi.
(2)
Izdajatelj je dolžan izjavo iz prvega odstavka tega člena javno objaviti najpozneje ob objavi povzetka letnega poročila, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.
(3)
Objava izjave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
-
navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
-
firmo in sedež javne družbe;
-
naziv Kodeksa, na katerega se izjava družbe glede skladnosti nanaša, ter datum sprejema tega Kodeksa;
-
časovno obdobje, na katero se izjava družbe nanaša;
-
izjavo družbe glede skladnosti z določbami Kodeksa oziroma navedbo točk Kodeksa, s katerimi ni v skladu, z obrazložitvijo razlogov za odstopanja.
2.1.5.1.2. Obveščanje in poročanje o cenovno občutljivih informacijah
Cenovno občutljive informacije
Izdajatelj je dolžan nemudoma objaviti cenovno občutljive informacije, razen če gre za izjemo od dolžnosti takojšnje javne objave cenovno občutljivih informacij v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZTVP. Za cenovno občutljive informacije se štejejo informacije po 66. členu ZTVP, obvestilo o kvalificiranem deležu glasovalnih pravic po Zakonu o prevzemih in informacije, opredeljene v 37. do 41. člena Pravil.
Skupščina delničarjev in odločanje o dividendah
(1)
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, borzi posredovati in tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, javno objaviti naslednje podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe:
-
nemudoma po seji nadzornega sveta, najpozneje pa ob objavi sklica skupščine (kjer bodo delničarji obravnavali letno poročilo), poročilo nadzornega sveta, ki vsebuje krajšo izjavo nadzornega sveta o načinu in obsegu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom, njegovo stališče do revizijskega poročila ter izjavo nadzornega sveta glede potrditve letnega poročila;
-
v primeru sklica skupščine delničarjev podatke o času in kraju skupščine, pogojih za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, dnevni red z vsebino predlaganih sklepov, predloge delničarjev s stališčem uprave in kraj, kjer sta dostopni letno poročilo in poročilo nadzornega sveta;
-
v primeru predloga sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička podatke o višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, in datumu izplačila dividend;
-
v primeru izvedene skupščine delničarjev vsebino vseh sprejetih sklepov in napovedane izpodbojne tožbe. V primeru nesprejetja oziroma spremembe predlaganih sklepov na skupščini delničarjev je v obvestilu treba na to opozoriti;
-
v primeru obvestil o sklicu in izvedbi skupščine delničarjev se pri točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na sprejemanje statuta oziroma drugih splošnih aktov družbe, namesto vsebine lahko navede le kraj, kjer je dostopno besedilo aktov.
-
v primeru spremembe statuta pri razdelitvi kosovnih delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, presečni datum oziroma rok, ki je določen za izvedbo razdelitve kosovnih delnic, in delitveno razmerje.
(2)
Izdajatelj je dolžan poleg vsebine obvestila borzi tako, kot predpisujejo Navodila, posredovati tudi kopijo vabila delničarjem za udeležbo na skupščini ter izvod celotnega gradiva za skupščino, v obliki, kot je delničarjem na voljo na sedežu družbe. Izdajatelj je dolžan v primeru sprejetih sprememb statuta v roku enega tedna po skupščini borzi posredovati kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar.
(3)
Zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) je lahko najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine delničarjev, ki odloča o delitvi bilančnega dobička. Datum preseka stanja v tem smislu določi izdajatelj.
(4)
Če v primeru iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena presečni datum v času sklica skupščine še ni znan, je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo naknadno, takoj ko je presečni datum določen.
Poslovni dogodki, ki lahko pomembneje vplivajo na položaj družbe izdajatelja
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o poslovnih in drugih dogodkih, spremenjenih pogojih poslovanja in vplivu dogodkov iz okolja, ki lahko pomembneje vplivajo na pravni in finančni položaj družbe, kot so zlasti:
-
prekinitve v poslovanju,
-
bistvene spremembe pri opravljanju glavne dejavnosti,
-
nameravani bistveni spremembi računovodske politike izdajatelja,
-
spremembe v upravi oziroma poslovodstvu in nadzornem svetu,
-
pomembnejši sklepi sej nadzornega sveta izdaj#x0AD;telja,
-
pomembne investicije in dezinvesticije,
-
pomembne sklenjene pogodbe,
-
pomembni pravni postopki pred državnimi organi, arbitražami in podobnimi organi (začeti, odločeni na posameznih stopnjah, pravnomočno končani),
-
bistveno spremenjeno stanje na trgu,
-
pridobljeni ali izgubljeni patenti, licence ter blagovne znamke bistvenega pomena,
-
novi proizvodi oziroma storitve ali stranke, ki bistveno vplivajo na poslovanje ter poslovni izid izdajatelja in p#x0AD;dobno.
Nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi
(1)
Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi nemudoma predložiti nerevidirane letne nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze in jih javno objaviti, skladno z določbami 42. člena Pravil in z Navodili.
(2)
Skrajni rok za objavo nekonsolidiranih računovodskih izkazov je dva (2) meseca po preteku poslovnega leta in za objavo nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov tri (3) mesece po preteku poslovnega leta.
(3)
Izdajatelj mora v javni objavi navesti:
-
navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
-
firmo in sedež izdajatelja;
-
nerevidirano nekonsolidirano in konsolidirano bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala (skupaj s podatki o bilančnem dobičku oziroma izgubi), po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanašajo nerevidirani letni izkazi, in podatke za preteklo poslovno leto;
-
pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a)
pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),
(b)
pojasnila poslovanja glede na plan,
(c)
kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(d)
kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(e)
pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
(4)
Nerevidirane konsolidirane izkaze, navedene v tretjem odstavku tega člena, je treba skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo, predložiti in objaviti v primerih, ko zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V primeru ločene objave nerevidiranih letnih konsolidiranih izkazov mora objava smiselno vključevati pojasnila iz 4. alineje tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze, skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(5)
V primeru objave povzetka revidiranega letnega poročila, skladno s 34. členom Pravil, v roku dveh mesecev po preteku poslovnega leta izdajatelju ni treba objaviti nerevidiranih letnih računovodskih izkazov iz tretjega odstavka tega člena. Določba prvega stavka tega odstavka smiselno velja za objavo povzetka nerevidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku treh mesecev.
Predhodne ocene poslovanja in napovedi
Izdajatelj mora skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili javno objaviti izdelane ocene preteklega poslovanja, morebitna odstopanja od napovedanega in napovedi prihodnjega poslovanja, kadar so te podlaga za posredovanje informacij tretjim osebam pred objavo natančnih podatkov o poslovanju.
Odločitve in okoliščine, ki lahko pomembneje vplivajo na kapitalsko strukturo družbe izdajatelja
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko pomembneje vplivajo na kapitalsko strukturo v družbi izdajatelja in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja, kot so na primer:
-
nameravano povečanje ali zmanjšanje kapitala izdajatelja ali povezanih družb;
-
bistvene spremembe v strukturi virov sredstev izdajatelja;
-
izdaja novih serijskih vrednostnih papirjev;
-
odpoklic izdanih vrednostnih papirjev;
-
sprememba vsebine pravic razreda vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, in vrednostnih papirjev, v katere so kotirajoči vrednostni papirji zamenljivi;
-
izdaja prednostne pravice do vpisa novih izdaj vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov;
-
sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave, ali nadzornega sveta izdajatelja. Izdajatelj je dolžan navedene podatke za posamezne osebe javno objaviti v primeru, da gre za cenovno občutljive informacije, obvezno pa v primeru:
a)
sklenjenega posla, katerega vrednost je enaka ali presega višino 10.000 EUR,
b)
ko kumulativna vrednost prodaj (ali nakupov) vrednostnih papirjev v zadnjih 30 dneh dosega ali presega vrednost 10.000 EUR,
c)
ko posamezna oseba sklene posel, kjer pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register) ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku.
Pri izračunu zgoraj navedenih vrednosti se upošteva dejanski tečaj ob sklenitvi posla na organiziranem trgu, v primeru sklenitve posla izven organiziranega trga pa uradni enotni tečaj na dan sklenitve posla (oziroma zadnji objavljeni uradni enotni tečaj, če ta na dan sklenitve posla ni bil objavljen). Objava mora vključevati najmanj naslednje podatke:
a)
ime in priimek ter funkcijo osebe,
b)
datum sklenitve posla oziroma obdobje,
c)
vrednost sklenjenega posla,
d)
število pridobljenih (odsvojenih) delnic, skupno število delnic v lasti osebe in odstotni delež, ki ga ima oseba po sklenitvi posla v kapitalu izdajatelja,
-
izvršeno pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najpozneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register), ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku. Izdajatelj je v teh primerih dolžan v objavi navesti vsaj naslednje podatke:
a)
razloge in namen pridobitve ali odsvojitve (navedbo alineje prvega odstavka 247. člena ZGD; če so bili pogoji za odsvojitev določeni na podlagi pooblastila skupščine, tudi datum sprejema tega sklepa ter najnižjo in najvišjo prodajno ceno ter največji delež teh delnic v osnovnem kapitalu, za katerega je podeljeno pooblastilo);
b)
število in nominalni znesek delnic;
c)
način in čas pridobitve (odsvojitve) ter tečaj delnic, po katerem so bile pridobljene (odsvojene) z navedbo, ali je bil posel nakupa oziroma prodaje izvršen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga (v primeru več zaporednih poslov navedbo skupne vrednosti delnic in povprečnega tečaja vseh poslov);
d)
dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice;
e)
najnižjo in najvišjo ceno ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so bili določeni na podlagi pooblastila skupščine;
-
pomembne spremembe v lastniški sestavi;pomembne spremembe v lastniški sestavi;
-
pomembne spremembe deleža glasovalnih pravic oseb v izdajatelju v skladu z veljavnimi predpisi;
-
odpoklic dolžniškega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, pred njegovo dospelostjo;
-
nezmožnost izpolnitve obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ter nezmožnost izplačila dividend;
-
nastop razlogov za ukrepanje in sprejem posameznih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij.
Predvidene statusne spremembe družbe izdajatelja
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o namerah oziroma odločitvah o statusnih spremembah izdajatelja in spremembi pravnoorganizacijske oblike izdajatelja, kot so na primer:
-
združitev družbe izdajatelja (pripojitev ali spojitev);
-
delitev družbe izdajatelja (razdelitev ali oddelitev);
-
preoblikovanje izdajatelja v drugo obliko družbe in podobno ter
-
druge spremenjene okoliščine in dogodki, ki pomenijo spremembo glede na podatke, navedene v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, in glede na poznejša obvestila izdajatelja.
Druge cenovno občutljive informacije
(1)
Poleg poslovnih dogodkov iz 37. do 40. člena Pravil mora izdajatelj vrednostnega papirja, ki je sprejet v borzno kotacijo, borzo in javnost tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, seznaniti tudi z drugimi informacijami, ki imajo naravo cenovno občutljive informacije.
Poziv izdajatelju k javni objavi ali k posredovanju dodatnih informacij
(1)
Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, objavo določenih podatkov, če presodi, da je to potrebno za ustrezno informiranje vlagateljev.
(2)
Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, tudi potrditev oziroma zanikanje govoric ali poročil v zvezi z izdajateljem ali vrednostnim papirjem, ki ne izvirajo iz podatkov, ki jih je borzi oziroma javnosti že posredoval, pa so ali bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
(3)
Izdajatelj je dolžan borzi na njen poziv nemudoma posredovati tudi druge informacije oziroma dokumente, ki so nujni za izvajanje nadzora nad poročanjem in obveščanjem izdajateljev, kot na primer zahtevo oziroma dokazilo o oprostitvi dolžnosti takojšnje javne objave informacij v skladu s 66. členom ZTVP, seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije v skladu z 276.a členom ZTVP, in podobno.
(4)
Šteje se, da je poziv borze vročen izdajatelju z dnem, ko je bil posredovan preko faksa oziroma elektronske pošte na način, kot je določen z Navodili.
Način javne objave cenovno občutljivih informacij
(1)
Obvestilo o cenovno občutljivih informacijah (pomembnih poslovnih dogodkih) mora vsebovati vse informacije, ki vlagatelju v vrednostne papirje omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja, predvsem pa naslednje:
-
firmo in sedež javne družbe;
-
navedbo, da gre za obvestilo na podlagi Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakona o trgu vrednostnih papirjev;
-
čas poslovnega dogodka;
-
natančen opis poslovnega dogodka;
-
navedbo časovnega obdobja, v katerem bodo informacije, ki jih obvestilo vsebuje in imajo značilnosti notranje informacije, objavljene tudi na spletnih straneh družbe.
(2)
Izdajatelj mora objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku na lastne stroške:
-
v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, oziroma
-
v elektronski obliki, kot jo predpisujejo Pravila ter Navodila.
(3)
Izdajatelj je dolžan objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku takoj po njegovem nastopu oziroma v rokih, ki jih za objavo posameznih dogodkov zahtevajo posebni predpisi.
(4)
Izdajatelj, ki je zaradi uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran trg zunaj Republike Slovenije dolžan objavljati obvestila o svojem poslovanju tudi zunaj Republike Slovenije, mora sočasno zagotoviti objavo obvestil z enako vsebino tudi v Republiki Sloveniji.
(5)
Borza omogoča javno objavo obvestil izdajateljev v elektronski obliki na spletnih straneh, katerih naslov je za vsak trgovalni dan objavljen z uradno tečajnico v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Borza omogoča dostop do vseh javno objavljenih obvestil na sistemu SEOnet, skupaj z obvestili o javnih objavah na drugih mestih, katere so ji, skladno s Pravili ter Navodili, posredovali izdajatelji. Dostop do teh informacij omogoča borza vsem zainteresiranim osebam in jim za to ne zaračunava nobenih pristojbin.
(6)
Obvestila, ki imajo naravo pomembnega poslovnega dogodka, hkrati pa jih mora izdajatelj objaviti tako, kot je določeno v drugih predpisih, mora izdajatelj objaviti tako, kot je posebej predpisano za posamezno obvestilo. Kadar je v teh primerih način objave drugačen, kot ga izdajatelj sicer uporablja na podlagi Pravil, mora tako, ki je določeno s Pravili, objaviti naslov obvestila, mesto in čas njegove objave.
(7)
Izdajatelj, ki namerava spremeniti mesto objave svojih obvestil, mora javnost o tem predhodno obvestiti. Obvestilo o spremembi mesta objave mora izdajatelj objaviti tako, kot sicer objavlja obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih.
Dolžnosti izdajatelja ob javni objavi cenovno občutljivih informacij
(1)
Postopek objave mora izdajatelj izpeljati tako, da z objavo ne povzroči neenakega položaja vlagateljev v času trgovanja z vrednostnimi papirji na dan objave obvestila.
(2)
Pred javno objavo je izdajatelj dolžan borzi posredovati sporočilo za javnost. Če borza presodi, da je objava nejasna, nepopolna ali zavajajoča, lahko izdajatelja pozove k spremembam oziroma dopolnitvam. V primeru, da izdajatelj pri tem ne sodeluje, sama oblikuje sporočilo za javnost.
(3)
Informacij, ki jih vsebuje obvestilo, izdajatelj ne sme pred objavo posredovati tretjim osebam.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izdajatelj posreduje informacije državnim organom na podlagi njihovih pristojnosti. Izdajatelj lahko posreduje informacije tudi osebam, ki delujejo kot njegovi svetovalci, oziroma osebam, s katerimi se pogaja ali z njimi sodeluje pri izvedbi posla. Te osebe mora izdajatelj opozoriti, da informacije še niso bile javno objavljene in da imajo zato naravo notranjih informacij.
Skupščine delničarjev, tiskovne konference in druge oblike obveščanja dela javnosti ter zaustavitve trgovanja
(1)
Če je skupščina delničarjev izdajatelja delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo, sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno zaustavi trgovanje z navedenimi delnicami izdajatelja do konca trgovalnega dne, in to najpozneje ob začetku skupščine, ter o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(2)
Če je tiskovna konferenca oziroma druga oblika obveščanja dela javnosti (v nadaljevanju: tiskovna konferenca) sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno – do konca trgovalnega dne – zaustavi trgovanje z delnicami tega izdajatelja, ki so uvrščene v borzno kotacijo, in sicer najpozneje ob začetku tiskovne konference, če ji izdajatelj predhodno posreduje utemeljeno pisno zahtevo, da naj se trgovanje za ta čas zaustavi, in o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(3)
Borza lahko sprosti trgovanje z zgoraj navedenimi delnicami, ki je bilo začasno zaustavljeno na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, še pred koncem trgovalnega dne, če izdajatelj na predpisan način zagotovi ustrezno obveščenost javnosti. Med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitve trgovanja mora preteči vsaj 15 minut.
2.1.5.2. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev obveznic v borzni kotaciji
(1)
Za izdajatelje obveznic, sprejetih v borzno kotacijo, veljajo enake obveznosti obveščanja in poročanja kot za izdajatelje delnic v borzni kotaciji, razen določil 35. do 36. a člena Pravil.
(2)
Izdajatelj je pri izpolnjevanju obveznosti obveščanja in poročanja dolžan smiselno upoštevati določbe 34. do 41.a člena Pravil, in sicer v primeru, da pomembneje vplivajo na ceno obveznic ali zmožnost izdajatelja, da izpolni obveznosti iz obveznic (cenovno občutljive informacije), ali če tako zahtevajo drugi predpisi, skladno z Navodili borze.
2.1.5.3. Oprostitev takojšnje javne objave
Oprostitev takojšnje javne objave
Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev takojšnje javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča Agencija.
2.1.5.4. Ukrepi odbora v primeru kršitve obveznosti izdajatelja
(1)
V primeru kršitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, lahko odbor zoper izdajatelja izreče naslednje ukrepe:
-
ali trajno izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije.
(2)
Izdajatelj, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka ter dejanske stroške izvršitve izrečenega ukrepa, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.
(3)
Izdajatelj lahko vloži ugovor zoper izrečene ukrepe, skladno s 7. členom teh Pravil. Ugovor zoper ukrep javnega opomina zadrži izvršitev ukrepa.
(4)
V primeru trajne izključitve vrednostnih papirjev iz borzne kotacije lahko izdajatelj vloži ponovno zahtevo za sprejem v borzno kotacijo po poteku enega (1) leta.
(5)
Delnice, ki so bile začasno ali trajno izključene iz borzne kotacije na podlagi tega člena, uprava borze z dnem izključitve iz borzne kotacije sprejme na prosti trg.
Izvršitev izrečenih ukrepov
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
-
opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju;
-
javni opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju in z objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter na spletnih straneh borze;
-
začasna izključitev iz trgovanja – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz trgovanja na borzi za določen čas, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter začasno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS;
-
trajna izključitev iz kotacije na borzi – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter trajno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS.
2.1.6. Izključitev vrednostnih papirjev
Razlogi za izključitev vrednostnega papirja iz borzne kotacije
(1)
Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije po krivdi izdajatelja:
-
če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
-
če izdajatelj ne dostavi borzi zahtevanih podatkov in informacij.
(2)
Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi v naslednjih primerih:
-
če se z vrednostnim papirjem na borzi ne trguje več kot šest (6) mesecev;
-
če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za borzno kotacijo;
-
če izdajatelj vloži zahtevo za izključitev delnic iz borzne kotacije skupaj z zahtevo za njihovo uvrstitev na prosti trg borze, po preteku treh (3) mesecev od datuma vložitve popolne zahteve oziroma s poznejšim datumom, če tako izhaja iz zahteve;
-
obveznice odbor izključi iz borzne kotacije, kadar pride do pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja;
-
delnice se ob nastanku pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja izključijo iz borzne kotacije;
-
če skupščina delničarjev sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, skladno z ZTVP;
-
če nastopijo drugi utemeljeni razlogi, za katere odbor ugotovi, da ogrožajo varnost investitorjev.
(3)
Odbor začasno ali trajno izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi na zahtevo Agencije, če Agencija ugotovi, da bi lahko nadaljnje trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo delovanje trga vrednostnih papirjev oziroma če je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev.
(4)
V primeru izključitve vrednostnega papirja iz kotacije po prvem odstavku tega člena se lahko vloži ponovna zahteva za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo po preteku enega (1) leta od dneva dokončne odločbe o izključitvi.
Izključitev delnic iz borzne kotacije na zahtevo izdajatelja
Kadar gre za izključitev na podlagi tretje alineje drugega odstavka 48. člena Pravil, odbor o izključitvi odloča na podlagi zahteve izdajatelja, katere vsebino predpiše uprava z Navodili. Zahtevi je potrebno priložiti zahtevo izdajatelja za uvrstitev delnic na prosti trg borze. Odbor delnice izključi iz borzne kotacije z dnem, ko se izteče rok treh (3) mesecev od vložitve popolne zahteve, oziroma s poznejšim datumom, če tako izhaja iz zahteve.
Izključitev zaradi umika delnic iz organiziranega trga
(1)
Če skupščina delničarjev, v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZTVP, sprejme sklep o umiku delnic iz organiziranega trga z večino, ki obsega najmanj devet desetin (9/10) osnovnega kapitala družbe, uprava na podlagi prejete dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena z odločbo nemudoma zaustavi trgovanje s temi delnicami. Odločbo o izključitvi delnic iz organiziranega trga pa sprejme odbor.
(2)
Če skupščina delničarjev v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZTVP sprejme sklep o umiku delnic iz organiziranega trga z večino, ki obsega najmanj tri četrtine (3/4) osnovnega kapitala družbe, odbor na podlagi prejete dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena z odločbo izključi delnice iz organiziranega trga, z dnem izteka roka dvanajstih (12) mesecev od dneva skupščine, na kateri je bil navedeni sklep sprejet. Do izteka navedenega roka se s temi delnicami lahko trguje v skladu s Pravili.
(3)
Izdajatelj je dolžan v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena borzi nemudoma oziroma najkasneje naslednji dan po sprejetju sklepa o umiku predložiti naslednjo dokumentacijo:
-
veljavno sprejet sklep o umiku delnic z organiziranega trga, v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
-
izjavo izdajatelja o datumu izpolnitve zakonskih pogojev za umik delnic iz organiziranega trga ter zahtevo za izključitev teh delnic iz organiziranega trga.
(4)
Uprava z odločbo zaustavi trgovanje tudi v primeru, da izdajatelj ne posreduje pravočasno celotne dokumentacije iz tretjega odstavka, ter pozove izdajatelja, da jo predloži.
(5)
Podrobnejši postopek izključitve delnic iz organiziranega trga predpiše uprava z Navodili.
V primeru izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije je izključena odškodninska odgovornost borze v obsegu, kot ga dopušča 242. člen Obligacijskega zakonika.
2.1.7. Sprejem v kotacijo in razširitve kotacije delnic iz naslova postopkov lastninskega preoblikovanja in denacionalizacije
Zahteva za sprejem ali za razširitev kotacije
Če za kotacijo delnic na borzi zaprosi izdajatelj, ki ima celoten razred zadevnih delnic zaradi programa lastninskega preoblikovanja ali postopka denacionalizacije razdeljen na več oznak z različnimi omejitvami prenosljivosti, se mora njegova zahteva glasiti na vse delnice tega razreda.
Če ni drugače določeno, se za sprejem v kotacijo vrednostnih papirjev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo splošne določbe Pravil o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
Poleg zahteve za kotacijo in druge dokumentacije, ki jo določi odbor, mora izdajatelj odboru predložiti še naslednjo dokumentacijo:
-
opis razreda delnic s stopnjami prenosljivosti posameznih oznak delnic istega razreda in njihovo število,
-
navedbo dejstva, ki določa pretek omejitev prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda,
-
predvideni datum proste prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda.
V primeru ugodno rešene zahteve uprava določi datum začetka trgovanja samo za tiste delnice razreda, ki so v trenutku odločanja prosto prenosljive.