Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 21-893/2004, stran 2432 DATUM OBJAVE: 5.3.2004
VELJAVNOST: od 20.3.2004 do 16.5.2014 / UPORABA: od 20.3.2004 do 16.5.2014
RS 21-893/2004
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 17.5.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
893. Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
Na podlagi petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena in četrte alinee 73. člena ter v povezavi s prvim odstavkom 14. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa fitosanitarne ukrepe za preprečitev širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) v razmejenih območjih, posebni nadzor koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje za izvajanje Odločbe Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L š. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49), zadnjičspremenjene z Odločo Komisije 2008/644/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Odloče 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečvanje šrjenja koruznega hrošč Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 6. 8. 2008, str. 13).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
razmejeno območje je območje, kjer se ugotovi navzočnost koruznega hrošča in vključuje žarišče in pripadajoče varnostno območje. Seznam razmejenih območij se objavlja na krajevno običajen način in je dosegljiv na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava);
-
žarišče je območje okoli potrjene točke najdbe, s polmerom najmanj 1 km;
-
varnostno območje je pas med najmanj 1km in 6 km od potrjene točke najdbe, ki obdaja žarišče;
-
varovalni pas je območje med 6 km in 10 km od potrjene točke najdbe, ki loči razmejeno območje od nenapadenega območja, kjer koruzni hrošč ni navzoč;
-
napadeno območje je tisti del razmejenega območja, kjer je koruzni hrošč navzoč več kot dve zaporedni leti;
-
ogroženo območje je območje pridelave koruze (Zea Mays L.) za zrnje in silažo (v nadaljnjem besedilu koruza);
-
feromonska vaba je vaba, ki se uporablja za privabljanje odraslih osebkov koruznega hrošča z namenom, da se jih ujame, ter služi za ugotavljanje njegove razširjenosti;
-
obdobje naleta je obdobje pojava razvojne stopnje odraslega osebka koruznega hrošča;
-
kolobarjenje je način pridelave rastlin, pri katerem se na istem zemljišču v več zaporednih letih zvrstijo različne vrste kmetijskih rastlin v določenem zaporedju;
-
zadrževalno območje je združeno razmejeno območje, ki meji na napadeno območje in kjer obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča; zaokroženo je tako, da je široko najmanj 40 km in sega najmanj 10 km v notranjost napadenega območja in najmanj 30 km izven njega v nenapadeno območje.
II. POSEBNI NADZOR
3. člen
(sistematična raziskava)
(1)
Uprava zagotavlja izvajanje posebnega nadzora kot uradne sistematične raziskave, da ugotovi navzočnost koruznega hrošča, meje razširjenosti oziroma značilnosti populacije koruznega hrošča in zagotavlja njegovo obvladovanje v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(2)
Uradni pregledi v okviru posebnega nadzora iz prejšnjega odstavka se izvedejo na ogroženih območjih vsako leto v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(3)
Zdravstvene preglede koruze in uradne preglede feromonskih vab izvajajo poleg uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika uprave o odvzemu vzorcev in 12. členom tega pravilnika.
4. člen
(spremljanje koruznega hrošča)
(1)
Izvajalci uradne sistematične raziskave iz prejšnjega člena ugotavljajo in spremljajo koruznega hrošča z uporabo ustreznih feromonskih in drugih vab, ki jih redno pregledujejo, za ulov koruznega hrošča po setvi koruze, zlasti v novo razmejenem območju in v zadrževalnem območju.
(2)
Pooblaščeni laboratorij glede na ujete primerke ugotavlja stopnjo napadenosti ter začetek in konec obdobja naleta, ki ga določi na podlagi biologije organizma, razvojne stopnje organizma pri ujetju, števila ujetih organizmov in klimatskih razmer za določeno območje.
(3)
Izvajalci namestijo feromonske in druge vabe zaporedno v mreži v skladu s programom iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika. Pri njihovi izbiri in postavitvi upoštevajo lokalne klimatske, geografske, ekološke in druge razmere ter značilnosti območij, zlasti razmejenih območij. Nepooblaščenim osebam je prepovedano odstranjevanje vab ali kakršenkoli drug poseg v zvezi z njimi.
(4)
Če se s pregledom vab ugotovi navzočnost koruznega hrošča, izvajalec poskrbi za zgostitev vab v žarišču najdbe in pripadajočem varnostnem območju.
III. RAZMEJITEV OBMOČIJ IN UKREPI
5. člen
(razmejitev območij)
(1)
Če se v okviru posebnega nadzora ugotovi in potrdi koruznega hrošča na območjih, kjer prej ni bil navzoč, uprava z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče in pripadajoče varnostno območje. Okrog razmejenega območja lahko uprava glede na nevarnost nadaljnjega širjenja koruznega hrošča določi tudi varovalni pas. Odločba se objavi na krajevno običajen način in vroči v obliki javnega naznanila na oglasni deski pripadajoče občine.
(2)
V odločbi iz prejšnjega odstavka uprava ugotovi, ali obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča, in odloči, ali je razmejeno območje razmejitev izoliranih najdb ali zadrževalnega območja. Pri natančni razmejitvi območij uprava upošteva ustrezne znanstvene podlage, ki vključujejo zlasti:
-
biologijo koruznega hrošča,
-
stopnjo napadenosti posameznega območja,
-
način pridelave koruze.
-
obstoječo razdelitev zemljišč glede na kataster oziroma grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK) tako, da:
(a)
katastrska občina zapade v razmejeno območje, če je več kot 50% njene površine znotraj razmejitvene črte,