Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 124-5314/2003, stran 16931 DATUM OBJAVE: 12.12.2003
RS 124-5314/2003
5314. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev
Na podlagi četrtega odstavka 133. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in za izvrševanje prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 159. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit) inženirjev in drugih posameznikov, ki opravljajo inženirske storitve in druga strokovna dela pri zadevah urejanja prostora in graditve objektov (v nadaljnjem besedilu: inženirske storitve) ter želijo pri opravljanju takšnih inženirskih storitev nastopati kot odgovorni prostorski načrtovalci, odgovorni projektanti določene vrste načrtov, odgovorni revidenti določene vrste načrtov, odgovorni vodje določene vrste del pri gradnjah in odgovorni vodje določene vrste posameznih del pri gradnjah (v nadaljnjem besedilu: kandidati).
(2)
Ta pravilnik opredeljuje tudi pristojno poklicno zbornico, pri kateri kandidati opravljajo določeno vrsto izpitov, določa standarde znanj za opravljanje vseh vrst izpitov, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih komisij ter varstvo pravic kandidatov pri opravljanju izpita in ureja druga vprašanja, ki so v zvezi z izpiti.
2. TEMELJNE DOLOČBE
2.1 Vrste izpitov
2. člen
(razvrstitev izpitov)
Izpiti se razvrščajo na osnovne izpite in dopolnilne izpite.
3. člen
(vrste osnovnih izpitov)
(1)
Osnovni izpiti se opravljajo iz odgovornega prostorskega načrtovanja, odgovornega projektiranja in odgovornega vodenja del.
(2)
Osnovni izpiti iz odgovornega prostorskega načrtovanja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: prostorsko načrtovanje).
(3)
Osnovni izpiti iz odgovornega projektiranja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst načrtov.
(4)
Osnovni izpiti iz odgovornega vodenja del so izpiti iz vodenja določenih vrst del pri gradnjah in vodenja določenih vrst posameznih del pri gradnjah.
4. člen
(vrste dopolnilnih izpitov)
Dopolnilni izpiti se opravljajo iz revidiranja določenih vrst načrtov in vseh vrst osnovnega izpita, razen izpita iz vodenja posameznih del pri gradnjah.
5. člen
(namen osnovnega in dopolnilnega izpita)
(1)
Z osnovnim izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit, in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov, odgovorni vodja določene vrste del oziroma odgovorni vodja določene vrste posameznih del.
(2)
Z dopolnilnim izpitom se preveri, ali je kandidat, ki je sicer že dokazal, da je usposobljen za nastopanje kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma odgovorni vodja določene vrste del, usposobljen tudi za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa tudi kot odgovorni revident določene vrste načrtov oziroma da lahko nastopa tudi kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant druge vrste načrtov oziroma odgovorni vodja druge vrste del.
2.2 Pristojnost za opravljanje in način opravljanja izpitov
6. člen
(pristojna poklicna zbornica)
(1)
Izpiti se opravljajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).
(2)
Pri ZAPS se opravljajo:
1.
osnovni izpiti iz:
-
prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo "P",
-
izdelovanja načrtov arhitekture (v nadaljnjem besedilu: arhitekturno projektiranje) in
-
izdelovanja načrtov krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: krajinsko-arhitekturno projektiranje);
2.
dopolnilni izpiti iz:
-
revidiranja lokacijskih načrtov ter načrtov arhitekture in krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: prostorsko revidiranje),
-
prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo "P",
-
prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo "A" in označbo "KA",
-
arhitekturnega projektiranja in
-
krajinsko-arhitekturnega projektiranja.
(3)
Pri IZS se opravljajo:
1.
osnovni izpiti iz:
-
gradbenega in drugega projektiranja v zvezi z gradnjami (v nadaljnjem besedilu: tehnično projektiranje) oziroma izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov, načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme, načrtov električnih inštalacij in električne opreme, načrtov telekomunikacij, tehnoloških načrtov, načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte ter drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati,
-
vodenja del pri gradnjah s področja gradbeništva, področja strojništva, področja elektrotehnike, področja telekomunikacij, tehnoloških področij in področja geotehnologije ter izvajanja izkopov in podgradnje;
-
vodenja posameznih del pri izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje, gradbenih del, strojnih inštalacijskih del, elektro inštalacijskih del, telekomunikacijskih del in del s tehnoloških področij;
2.
dopolnilni izpiti iz:
-
revidiranja projektne dokumentacije z določenega področja tehničnega projektiranja (v nadaljnjem besedilu: tehnično revidiranje),
-
določene vrste tehničnega projektiranja in
-
vodenja določene vrste del pri gradnjah.
7. člen
(način opravljanja izpitov)
(1)
Kandidati opravljajo izpite pred izpitnimi komisijami.
(2)
Izpiti iz drugega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ ZAPS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije ZAPS).
(3)
Izpiti iz tretjega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ IZS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije IZS).
(4)
Opravljanje izpitov ni javno.
2.3 Obseg izpitov
8. člen
(obseg osnovnega izpita)
(1)
Osnovni izpit obsega splošni in posebni del.
(2)
Splošni del osnovnega izpita je enak za vse kandidate, ne glede na to, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pri IZS, razen za kandidate, ki opravljajo osnovni izpit za odgovorno vodenje posameznih del. Splošni del osnovnega izpita se opravlja ustno.
(3)
Posebni del osnovnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del osnovnega izpita se opravlja pisno in ustno.
9. člen
(obseg dopolnilnega izpita)
(1)
Dopolnilni izpit obsega samo posebni del.
(2)
Posebni del dopolnilnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita, ki ga je kandidat že opravil, vrsti dopolnilnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del dopolnilnega izpita se opravlja pisno in ustno.
2.4 Standardi znanj in izpitni programi
10. člen
(zagotavljanje standardov znanj za opravljanje izpitov)
(1)
Standarde znanj za opravljanje izpitov zagotavljata ZAPS in IZS z izpitnimi programi v skladu z izpitnim katalogom iz 13. člena tega pravilnika.
(2)
Izpitni programi se razvrščajo na:
1.
izpitni program splošnega dela vseh vrst osnovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: splošni izpitni program) in
2.
izpitne programe posebnega dela določenih vrst osnovnega izpita in dopolnilnega izpita (v nadaljnjem besedilu: posebni izpitni programi).
11. člen
(sestav splošnega izpitnega programa)
Splošni izpitni program obsega poznavanje:
1.
temeljev sistema predpisov s področij urejanja prostora in graditve objektov ter zborničnega sistema;
2.
temeljev sistema predpisov s področij, ki so neposredno povezana s sistemom urejanja prostora in graditve objektov ter obsegajo tri sklope:
-
poznavanje sistema varstva okolja, varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu,
-
poznavanje sistema standardizacije in tehničnih predpisov in
-
poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji.
12. člen
(sestav posebnega izpitnega programa)
(1)
Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri ZAPS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:
-
program odgovornega prostorskega načrtovanja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju prostorskih aktov ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih aktov;
-
program odgovornega arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
-
program odgovornega krajinsko-arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
-
program revidiranja lokacijskih načrtov, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju lokacijskih načrtov ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti;
-
program revidiranja načrtov arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti;
-
program revidiranja načrtov krajinske arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.
(2)
Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri IZS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:
1.
programe s področja odgovornega tehničnega projektiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
2.
programe s področja odgovornega vodenja del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste del iz druge alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnim vodenjem del;
3.
programe s področja odgovornega vodenja posameznih del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste posameznih del iz tretje alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika;
4.
programe s področja odgovornega tehničnega revidiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri revidiranju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.
13. člen
(izpitni katalog)
Podrobnejšo vsebino splošnega izpitnega programa iz 11. člena tega pravilnika in podrobnejšo vsebino posebnih izpitnih programov iz prejšnjega člena določa izpitni katalog, ki je v prilogi 1 in je sestavni del tega pravilnika.
14. člen
(seznam strokovne literature in predpisov)
ZAPS in IZS določita in vodita seznam priporočljive strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na izpitne programe ter kandidatom posredujeta ustrezne informacije.
3. POGOJI ZA OPRAVLJANJE IZPITOV
3.1 Pogoji za opravljanje izpitov pri ZAPS
15. člen
(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri ZAPS)
Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
če namerava opravljati izpit iz prostorskega načrtovanja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;
2.
če namerava opravljati izpit iz arhitekturnega projektiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;
3.
če namerava opravljati izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.
16. člen
(pogoji za opravljanje dopolnilnega izpita pri ZAPS)
Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega revidiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni ali dopolnilni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu;
2.
če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo "P":
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po opravljenem osnovnem izpitu ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po opravljenem osnovnem izpitu;
3.
če namerava opravljati dopolnilni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo "A" ali označbo "KA":
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja dve leti delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov po opravljenem osnovnem izpitu ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov po opravljenem osnovnem izpitu;
4.
če namerava opravljati dopolnilni izpit iz arhitekturnega projektiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu;
5.
če namerava opravljati dopolnilni izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu.
17. člen
(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja izobrazbe pri izpitih ZAPS)
Za dokazilo o izpolnjevanju predpisane izobrazbe iz 15. člena tega pravilnika, njene stopnje in smeri, s katero se zagotavlja ustrezna znanja s področja, na katerem namerava kandidat opravljati izpit, se šteje diploma, zaključno spričevalo oziroma druga listina ustreznega javnega zavoda, ki opravlja izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero razpolaga kandidat, oziroma notarsko overjen prepis takšne listine, iz katere izhaja, da je kandidat končal šolanje na takšnem javnem zavodu.
18. člen
(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pridobljenih delovnih izkušenj pri izpitih ZAPS)
(1)
Za pridobljene delovne izkušnje iz 15. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi prostorskimi načrtovalci oziroma odgovornimi projektanti neposredno sodeloval pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi sodeloval s takšnimi posamezniki pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju.
(2)
Za pridobljene delovne izkušnje iz 16. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi revidenti neposredno sodeloval pri prostorskem revidiranju oziroma je nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po opravljenem osnovnem izpitu opravljal takšne inženirske storitve.
(3)
Za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah iz 15. oziroma 16. člena tega pravilnika in o času pridobivanja takšnih izkušenj se šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za prostorskega načrtovalca, projektanta oziroma revidenta, da je kandidat pri njej opravljal določeno vrsto inženirskih storitev, v kateri sta navedeni vrsta in čas opravljanja takšnih storitev in tudi navedbo, s katerimi odgovornimi prostorskimi načrtovalci, odgovornimi projektanti oziroma odgovornimi revidenti je ob tem sodeloval.
(4)
Če je kandidat opravljal določeno vrsto inženirskih storitev iz prejšnjega odstavka pri dveh ali več osebah iz prejšnjega odstavka, se čas njegovih delovnih izkušenj pri takšnih osebah sešteva.
3.2 Pogoji za opravljanje izpitov pri IZS
19. člen
(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri IZS)
Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
če namerava opravljati osnovni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:
-
da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ali
-
da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;