Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in...

733. Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike

Na podlagi šestega odstavka 68. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in četrtega odstavka 8.c člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za okolje in prostor

P R A V I L N I K o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določajo tehnični normativi za projektiranje, gradnjo, preizkušanje, tehnične in kontrolne preizkuse, montažo in preizkušanje opreme in naprav v zakloniščih in zaklonilnikih.

Ta pravilnik določa tudi način vzdrževanja zaklonišč.

Glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na graditev objektov, pa niso s tem pravilnikom drugače urejena, veljajo splošni predpisi o graditvi objektov.

2. člen

Zaklonišča in zaklonilniki se gradijo kot samostojni objekti oziroma deli objektov. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem teh parametrov:

1.

zaščitna lastnost;

2.

velikost;

3.

čas možnega neprekinjenega bivanja.

3. člen

Zaklonišča se praviloma projektirajo in gradijo kot dvonamenski objekti ali deli objektov. V miru se uporabljajo v skladu z namembnostjo, za kakršno so bila projektirana (v nadaljnjem besedilu: funkcija zaklonišča za drugi namen), ob nevarnosti vojnega delovanja ali drugi nevarnosti pa se spremenijo v zaklonišče.

II. ZNAČILNOSTI ZAKLONIŠČ OSNOVNE ZAŠČITE

4. člen

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z odpornostjo pred učinki, ki jih zaklonišča zdržijo, ne da bi bila prizadeta njihova funkcija, in sicer:

1.

mehanski učinek z velikostjo nadtlaka zračnega udara eksplozije (v nadaljnjem besedilu: nadtlak);

2.

radiacijski učinek z jakostjo in intenzivnostjo radioaktivnega sevanja;

3.

toplotni učinek z intenzivnostjo in količino toplote;

4.

kemični in biološki učinek s koncentracijo strupenih snovi v zunanjem ozračju.

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se izražajo z velikostjo nadtlaka, pri čemer so upoštevane tudi zaščitne lastnosti glede na učinke iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: obseg zaščite).

5. člen

Zaklonišča in zaklonilniki se ločijo po obsegu zaščite, ki jo omogočajo s svojimi zaščitnimi lastnostmi.

1.

Zaklonilniki morajo imeti:

-

obseg zaščite, ki vzdrži težo ruševin objekta;

-

funkcionalno prirejene prostore, opremljene za 12-urno neprekinjeno bivanje do največ 50 ljudi.

2.

Zaklonišče dopolnilne zaščite mora imeti:

-

obseg zaščite do 50 kPa nadtlaka;

-

funkcionalno zgrajene prostore v skladu s tem pravilnikom, opremljene za 24-urno neprekinjeno bivanje do največ 50 ljudi.

3.

Zaklonišče osnovne zaščite mora imeti:

-

obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka;

-

funkcionalno zgrajene prostore v skladu s tem pravilnikom, opremljene za sedemdnevno neprekinjeno bivanje do 300 ljudi in več.

III. POGOJI ZA NAČRTOVANJE IN GRADITEV ZAKLONIŠČ

6. člen

Velikost zaklonišča se določi tako, da se zagotovi zaklanjanje:

-

v objektih, namenjenih javni zdravstveni službi za število zaposlenih v največji izmeni in predvideno število bolnikov oziroma v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti;

-

v objektih, namenjenih vzgojno-varstvenim ustanovam in rednemu izobraževanju za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ali študentov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

v objektih, namenjenih javnemu potniškemu železniškemu, avtobusnemu, pomorskemu in zračnemu prometu za povprečno enourno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Povprečno enourno število potnikov se izračuna tako, da se polovična zasedenost sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo, deli s številom 16;

-

v objektih, namenjenih javnim telekomunikacijskim in poštnim centrom, nacionalni televiziji in radiu, pomembnim energetskim in industrijskim dejavnostim, kjer se med vojno opravljajo dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito za 2/3 zaposlenih in za ocenjeno število obiskovalcev;

-

v objektih, namenjenih delom državnih organov za vse zaposlene.

7. člen

Javna zaklonišča morajo izpolnjevati te pogoje:

1.

lokacija zaklonišča mora biti taka, da je v zaklonišče možno priti v najkrajšem času, pri čemer se upošteva, da vodoravna razdalja od vhoda v zaklonišče do najbolj oddaljenega mesta od koder se gre v zaklonišče, znaša največ 250 m; navpična oddaljenost se računa trojno;

2.

zaklonišče mora biti oddaljeno najmanj 25 m od lahko vnetljivih snovi in strupenih plinov ter od za eksplozijo nevarnih mest;

3.

zagotovljeno mora biti, da je zaklonišče mogoče zapustiti, če se poruši objekt ali njegov del, v katerem je zaklonišče;

4.

zaklonišče mora biti čim bližje izhodom in stopniščem, ki vodijo na prosto.

8. člen

Območje ruševin oziroma verjetna razdalja, do katere padejo glavne količine ruševin ob porušitvi objekta, merjeno pravokotno na stranice njegovega tlorisa, znaša:

– pri zidanih zgradbah: d = H/3;
– pri skeletnih zgradbah: d = H/4

kjer je:

d = območje ruševin v m,

H = višina objekta v m, merjeno od tal do spodnjega roba strehe.

9. člen

Zaklonišča se praviloma gradijo tako, da so vkopana in v sklopu objekta. Najnižja kota vkopanih zaklonišč mora biti pod nivojem zemljišča okoli stavbe v globini:

Hu > / =(mp – d rb)/rz + d + h

kjer je:

Hu = globina, merjena od najnižje kote površine tal nad zakloniščem do kote tal zaklonišča v m;

d = debelina zgornje plošče v m;

h = višina bivalnega prostora v m;

mp = površinska gostota;

rb = gostota betona v kg/m3;

rz = gostota zemljine v kg/m3.

Zaklonišča v objektih z več podzemnimi etažami morajo biti praviloma v najnižji podzemni etaži.

Če zaradi visokega nivoja podtalnice ni mogoče izpolniti pogojev iz prejšnjega odstavka, morajo biti zaklonišča delno vkopana oziroma zasuta ali nadzemna.

Najnižja kota zaklonišča mora biti najmanj 30 cm nad ugotovljenim nivojem podtalnice.

10. člen

Skozi zaklonišče ne smejo biti speljane plinske in električne napeljave visoke napetosti ter druge napeljave, ki ne pripadajo zaklonišču.

V dvonamenskih zakloniščih je lahko napeljava za vodovod, kanalizacijo in ogrevanje, vendar pa mora biti napeljana skozi poseben predprostor, ki je zunaj zaklonišča. Ta predprostor omogoča odklop napeljav, kadar je treba zaklonišče usposobiti za zaščitno funkcijo.

V zaklonišču ne sme biti kontrolnih, razdelilnih in drugih jaškov, dimnikov, dimovodov, kanalov za prezračevanje in raznih odvodnih cevi (za smeti, deževnico idr.), ki ne pripadajo zaklonišču.

11. člen

Pri ostalih novograjenih objektih, pri katerih gradnja zaklonišč ni obvezna, načrtovani pa so v območju naselij z obvezno gradnjo zaklonišč, je treba ojačati ploščo in elemente, ki podpirajo ploščo nad prvo etažo tako, da zdrži vplive rušenja objekta nanjo.

IV. FUNKCIONALNA REŠITEV ZAKLONIŠČ

1. Vhod

12. člen

Vhod v zaklonišče in zasilni izhodi iz zaklonišča morajo biti konstruirani tako, da so vrata za zapiranje vhodne in izhodne odprtine zaščitena pred neposrednim mehanskim, toplotnim in radiacijskim učinkom.

13. člen

Odprtina, ki se uporablja samo v funkciji za drugi namen zaklonišča in je neposredno izpostavljena mehanskemu, toplotnemu, radiacijskemu in kemičnemu učinku, se mora nepredušno zapirati z opremo za zapiranje odprtin, odporno proti preboju.

Ko se dvonamensko zaklonišče preuredi iz funkcije za drugi namen v zaščitno funkcijo, je treba odprtine iz prejšnjega odstavka zapreti in izključiti iz uporabe. Te odprtine se dodatno opremijo ali zaščitijo tako, da je zagotovljena zaščita iz prejšnjega člena.

14. člen

Število in minimalna velikost vhodnih odprtin v zaklonišče je:

1.

za zaklonišča do 100 oseb, ena svetla odprtina 100/200 cm;

2.

za zaklonišča nad 100 do 200 oseb, po ena svetla odprtina 120/200 cm ali po ena svetla odprtina 100/200 cm za vsakih 100 oseb;

3.

za zaklonišča nad 200 oseb, ena svetla odprtina 120/200 za vsakih 200 oseb;

4.

če se vhod uporablja izključno v funkciji za drugi namen zaklonišča, je njegova velikost določena z zahtevano prepustnostjo tega vhoda.

15. člen

Pred vhodno odprtino v zaklonišče se po potrebi razširi vhodni hodnik. Velikosti te razširitve se določijo po vrsti in konstrukciji opreme za zapiranje vhodne odprtine, tako da se svetla vhodna odprtina in svetla odprtina vhodnega hodnika ne zmanjšata, ko so vrata odprta.

16. člen

Hodnik na vhodu zaklonišča kot samostojnega objekta je lahko vodoraven ali v nagibu z rampo oziroma s stopnicami.

Vhodni hodnik zaklonišča dopolnilne zaščite kot samostojnega objekta mora imeti najmanj en vodoravni ali poševni zalom.

Vhodni hodnik zaklonišča osnovne zaščite kot samostojnega objekta mora imeti najmanj dva vodoravna zaloma pod kotom α = 90 stopinj + / - 15 stopinj. Razmerje med dolžinami osi premočrtnega dela hodnika in svetlo širino hodnika mora biti čim večje in tolikšno, da vhodna odprtina ni neposredno izpostavljena učinkom iz 4. člena tega pravilnika.

17. člen

Minimalna svetla širina hodnika na vhodu v zaklonišče znaša:

1.

za prehod do 100 oseb 120 cm;

2.

za prehod nad 100 oseb do 200 oseb 140 cm;

3.

za prehod nad 200 oseb do 300 oseb 180 cm.

Najmanjša svetla višina hodnika na vhodu v zaklonišče znaša 220 cm.

18. člen

Če je vhod v zaklonišče predviden iz kletnega prostora, mora biti hodnik na vhodu v zaklonišče vzporeden z vhodno odprtino in razširjen v skladu s 15. členom tega pravilnika.

Hodnik na vhodu v zaklonišče mora prekrivati vhodno odprtino zaklonišča z ene oziroma z obeh strani za velikost:

L = 1,5* Š

kjer je Š = širina hodnika.

2. Zasilni izhod, izhodni hodnik

19. člen

Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti konstruiran tako, da je oprema za zapiranje izhodne odprtine zaščitena pred neposrednimi mehanskimi, toplotnimi in radiacijskimi učinki.

20. člen

Pred opremo za zapiranje izhodne odprtine se izhodni hodnik po potrebi razširi. Velikosti te razširitve se določijo po vrsti in konstrukciji opreme za zapiranje odprtine in sistema za zračenje, tako da se svetla odprtina izhoda in izhodnega hodnika ne zmanjša, ko so vrata odprta.

21. člen

Hodnik zasilnega izhoda, jašek zasilnega izhoda in sesalna odprtina morajo voditi zunaj območja ruševin. Hodnik zasilnega izhoda lahko vodi skozi kletne in druge primerne prostore, skozi katere je mogoče varno zapustiti zaklonišče in območje ruševin.

Hodnik zasilnega izhoda se praviloma uporablja za dovod zraka in mora imeti vodoravni ali navpični zalom pod kotom α = 90 stopinj + / - 15 stopinj.

Zasilni izhod iz zaklonišča se lahko izvede kot vhod v skladu z določbami 12. do 18. člena tega pravilnika.

Navpični jašek mora imeti kovinske lestve ali stopnice.

22. člen

Najmanjše mere hodnika zasilnega izhoda iz zaklonišča so:

1.

za pravokotni prerez: 80 cm x 140 cm;

2.

za krožni prerez: Ø= 100 cm.

Najmanjše mere jaška zasilnega izhoda so:

1.

za kvadratni prerez 60x60 cm,

2.

za krožni prerez Ø= 80 cm.

23. člen

Odprtina jaška mora biti zunaj območja ruševin ugotovljenega v skladu z 8. členom tega pravilnika in zavarovana tako, da vanjo ne morejo vdreti površinske vode, da je ne morejo zamašiti tujki, da vanjo ne morejo živali in da ima protivlomno zavarovanje. Pokrov jaška mora biti konstruiran tako, da ne pride do kondenzacije. Pokrov odprtine jaška mora biti izveden tako, da se lahko odpira in zapira le z notranje strani.

Odprtina se zapira z vodoravnim ali navpičnim pokrovom ali navpično rešetko.

3. Zakloniščni prostori

24. člen

Zaklonišča morajo imeti glede na zmogljivost naslednje prostore:

-----------------------------------------------------------------
                                       Z a k l o n i š č a
Zakloniščni prostori                 do 50   do 300   nad 300
                                     oseb    oseb     oseb
-----------------------------------------------------------------
1. Prostori za gibanje
Zapora vhoda                          +       +        +
Zapora zasilnega izhoda               +       +        +
Prostor za dekontaminacijo                   (+)*     (+)*
-----------------------------------------------------------------
2. Bivalni prostor                    +       +        +
-----------------------------------------------------------------
3. Sanitarni prostori
Stranišče                             +       +        +
Predprostor                                   +        +
Prostor za odpadke in
ekspanzijsko komoro                   +**     +        +
-----------------------------------------------------------------
4. Prostori za naprave
Prostori za prezračevalne in
električne naprave                            +        +
Prostor za predfilter in
ekspanzijsko komoro                   +       +        +
-----------------------------------------------------------------
5. Drugi prostori
Prostor za vodo in skladiščenje
opreme                                +       +        +
Prostor za vodenje in
administracijo zaklonišča                              +
Shramba za hrano, opremo,
pribor in orodje                              +        +
Prostor za kuhinjo                                     +
Prostor za medicinsko pomoč                            +
----------------------------------------------------------------

+ = prostori, ki jih morajo imeti zaklonišča.

(+. = prostori, ki jih imajo lahko zaklonišča.

* = samo v zakloniščih, za katera je predvideno, da jih uporabljajo posebne enote Civilne zaščite.

** = površina za odpadke se zagotovi v zapori vhoda.

25. člen

Najmanjša površina zapore vhoda se določi po normativu 0,03 m2 za osebo, pri čemer skupna površina zapore vhoda ne sme biti manjša od 3 m2.

Če se zapora vhoda uporablja za shranjevanje odpadkov (razen fekalnih odpadkov), se ustrezno poveča.

Višina zapore vhoda ne sme biti manjša od 220 cm.

Odprtine zapore vhoda se zapirajo z vrati.

26. člen

Zunanja vrata zapore vhoda morajo biti odporna proti učinkom iz 13. člena tega pravilnika. Notranja vrata zapore vhoda morajo biti odporna proti toplotnemu valu, morajo se nepredušno zapirati in odpirati v prostor zapore vhoda.

Prepustna moč notranjih vrat zapore vhoda mora biti enaka prepustni moči zunanjih vrat zapore vhoda.

Zapora vhoda ima lahko tudi vrata proti prostoru za odpadke, ki se odpirajo v prostor zapore vhoda. Odporna morajo biti proti toplotnemu valu in se nepredušno zapirati.

Odprtina za odvod izrabljenega zraka iz bivalnih prostorov v zaporo vhoda se zapira z ventilom za uravnavanje nadtlaka, odprtina za odvod izrabljenega zraka iz zapore vhoda pa s protiudarnim ventilom za uravnavanje nadtlaka.

27. člen

Površina zapore zasilnega izhoda mora biti najmanj 3 m2.

Višina zapore zasilnega izhoda ne sme biti manjša od 220 cm in mora biti prilagojena višini nasutja peščenega predfiltra in vgraditvi vrat v peščeni predfilter

28. člen

Odprtina zapore zasilnega izhoda se mora zapirati z vrati, velikimi najmanj 80 cm x 200 cm, oziroma z vratci, velikimi najmanj 60 cm x 60 cm, za zaklonišča do 50 oseb.

Zunanja vrata oziroma vratca zapore zasilnega izhoda morajo biti odporna proti učinkom iz 13. člena tega pravilnika. Notranja vrata oziroma vratca morajo biti odporna proti toplotnemu valu, morajo se nepredušno zapirati in odpirati v zaporo zasilnega izhoda.

Spodnji rob notranjih vratc zapore zasilnega izhoda mora biti od tal zaklonišča dvignjen za 40 do 50 cm.

29. člen

Površina bivalnega prostora se določi po teh normativih:

1.

najmanj 0,10 (6 + n/100) m2 na osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in se ne klimatizirajo, pri čemer je n predvideno število oseb v zasedenem zaklonišču;

2.

najmanj 0,60 m2 na osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in klimatizirajo.

Višina bivalnega prostora ne sme biti manjša od 2,60 m.

Bivalni prostori se praviloma predvidijo največ za 100 oseb in so lahko med seboj ločeni z montažnimi stenami ali paravani iz negorljivega materiala.

30. člen

V zaklonišču je treba predvideti število stranišč glede na funkcijo zaklonišča za drugi namen.

Če število stranišč zaklonišča ne zadošča pogoju eno stranišče za 34 oseb, se v zaklonišču dodatno predvidijo suha stranišča.

Suha stranišča morajo biti velika najmanj 0,90 m x 1,20 m, imeti morajo predprostor z vrati, ki se sama zapirajo. V predprostoru mora biti najmanj en umivalnik za tri stranišča. Najmanjša površina pred prostora znaša 0,035 m2 za osebo, vendar površina predprostora ne sme biti manjša od 1,20 m2.

31. člen

V zaklonišču je treba predvideti prostor za odplake, odpadke in fekalije. Površina prostora za ta namen se določi po normativu najmanj 0,03 m2 za osebo.

32. člen

Prostor za odpadke se praviloma uporablja kot ekspanzijska komora, v katero se z ventilom za uravnavanje nadtlaka dovaja izrabljeni zrak iz sanitarnih prostorov, v zunanje okolje pa odvaja s protiudarnim ventilom za uravnavanje nadtlaka. Odprtina se mora zato zapirati z vrati, odpornimi proti toplotnemu valu, ki se nepredušno zapirajo, odpirajo pa se v prostor za odpadke.

33. člen

Površina dela prostora, ki je namenjen za prezračevalne naprave, se določi po vrsti prezračevalne naprave.

Površina dela prostora, ki je namenjen za generator enosmernega toka, mora znašati najmanj 0,80 m x 1,20 m.

Površina dela prostora, ki je namenjen za razdelilno omaro z električno opremo, mora znašati najmanj 1 m2, pri čemer je treba zagotoviti, da je pred razdelilno omaro 0,80 m praznega prostora.

Površina dela prostora, ki je namenjen za rezervne filtre, mora znašati od 0,5 m2 do 1 m2, kar je odvisno od tipa filtra.

Vse naprave, navedene v tem členu, se praviloma postavijo v en prostor.

34. člen

Peščeni oziroma mehanski predfiltri morajo biti v posebnem prostoru.

Prostor za predfiltre mora biti od prostora za prezračevalne naprave in od bivalnega prostora ločen s 40 cm debelo betonsko steno.

Dostop v prostor za predfiltre mora biti predviden iz zapore zasilnega izhoda. Dostop se nepredušno zapira z vrati, odpornimi proti toplotnemu valu, ki se odpirajo v prostor za predfiltre.

35. člen

Površina prostora za predfiltre se določi po številu, velikosti in razporeditvi enot, ki sestavljajo te filtre. Dno prostora za peščene predfiltre mora imeti 2% – ni nagib, na najnižji točki tega prostora pa je treba predvideti odvod kondenzirane vode iz peščenega filtra v zaporo izhoda. Zračni prostor v prostoru za predfiltre je namenjen za ekspanzijo zračnega udara.

36. člen

Najnujnejše količine vode za pitje in higienske potrebe se namestijo v bivalnem ali posebnem prostoru.

Površina prostora za vodo se določi glede na potrebne količine in način hranjenja vode ter mora znašati najmanj 0,025 m2 za osebo.

Prostor za vodo se zagotavlja v prostoru za skladiščenje opreme.

Velikost prostora za skladiščenje opreme se določi po količini opreme, ki jo je treba skladiščiti.

37. člen

Velikost prostorov za vodenje in administracijo zaklonišča, shrambo, kuhinjo, medicinsko pomoč in drugih prostorov se določi glede na velikost in glede na funkcijo zaklonišča za drugi namen.

38. člen

Tla v zaklonišču morajo biti ravna in gladka, vendar ne smejo biti spolzka. Talna obloga mora biti iz materiala, ki se lahko čisti, pomiva in dekontaminira, ter je odporen proti obrabi.

Površine sten, pregrad, stropov in drugih konstrukcijskih elementov zaklonišča ne smejo biti ometane. Površine se morajo izravnati, pobeliti ali obarvati s premazi, ki zagotavljajo tudi zaščito betona in armature v betonu in pri visokih temperaturah ne sproščajo strupenih snovi.

Stene, pregrade in stropi zaklonišč so lahko trajno obložene z oblogami, ki niso krhke in se pri tresenju ne ločijo od podlage. Okrasne obloge in druge predmete iz krhkega materiala je treba odstraniti, ko se objekt uporablja za zaščito.

V. ZAŠČITNE LASTNOSTI ZAKLONIŠČ

1. Odpornost zaklonišč proti mehanskim vplivom

39. člen

Odpornost zaklonišč proti mehanskim vplivom se določi:

1.

za osnovni vpliv (stalna, prometna in druge obtežbe);

2.

za posebni vpliv (vpliv zaradi zračnega udara, drobcev in ruševin).

40. člen

Vpliv z zračnim udarom se nadomesti s statično obtežbo, enakomerno razdeljeno pravokotno na površine elementov konstrukcije zaklonišča in zapiralne opreme.

Nadomestni statični vpliv p znaša:

p = K po

kjer je:

p = nadomestni statični vpliv,

K = koeficient nadomestnega vpliva,

po = največji nadtlak zračnega udara eksplozije, ki znaša:

1.

za zaklonilnike 30 kPa;

2.

za zaklonišča dopolnilne zaščite 50 kPa;

3.

za zaklonišča osnovne zaščite do 50 oseb 50 kPa;

4.

za zaklonišča osnovne zaščite nad 50 oseb 100 kPa.

Koeficient K znaša v odvisnosti od elementa konstrukcije in njegove lege:

---------------------------------------------------------------
Zap. št. Element konstrukcije                   Koeficient K
---------------------------------------------------------------
1         Strop                                             1
2         Zunanje stene - nad površino tal                2,5
3         Zunanje stene v kletnem prostoru:
3.1       v prvi kletni etaži                               2
3.2       v drugi kletni etaži                              1
4         Zunanje stene, ki se dotikajo tal:
4.1       nevezana tla - suha in naravno vlažna           0,5
4.2       vezana tla - naravno vlažna                     0,5
4.3       nevezana in vezana tla, nasičena z vodo           1
5         Temeljna plošča:
5.1       za določanje prečnih sil                          1
5.2       za določanje upogibnih momentov:
5.2.1     nevezana tla - suha in naravno vlažna           0,5
5.2.2     vezana tla - naravno vlažna                     0,5
5.2.3     nevezana in vezana tla, nasičena z vodo           1
-----------------------------------------------------------------

41. člen

Nadomestni vpliv zaradi tresljajev za predelne stene je statični vpliv, enakomerno razdeljen pravokotno na površino v obeh smereh in se določi po obrazcu:

qp = + / - K1 q,

kjer je:

qp = nadomestni vpliv;

q = vpliv zaradi lastne teže elementa;

K1 = koeficient nadomestne obtežbe, ki znaša:

1

– za obseg zaščite do 50 kPa;

2

– za obseg zaščite od 50 do 100 kPa.

42. člen

Nadomestni koncentrirani statični vpliv za predmete in naprave, ki so vezani na konstrukcijo, deluje v vseh smereh in se določi po tem obrazcu:

Qp = K2 G,

kjer je:

Qp = nadomestni vpliv;

G = lastna teža predmeta;

K2 = koeficient nadomestnega vpliva, ki znaša 2K1, če so predmeti in naprave priključeni na strop, in K1, če so priključeni na stene in pod.

43. člen

Karakteristike tresljajev, ki so jim izpostavljeni predmeti, naprave, napeljava in oprema, ki je priključena na elemente konstrukcije v zaklonišču, znašajo:

-----------------------------------------------------------------
Karakteristike            Element                       Obseg
tresljajev                konstrukcije               zaščite kPa
                                                     50      100
-----------------------------------------------------------------
Pospešek amax             zgornja plošča             2g      4g
                          drugi elementi             1g      2g
Hitrost vmax              zgornja plošča             0,5     0,75
                          drugi elementi             0,3     0,5
Relativni premik          vsi elementi               4       5
-----------------------------------------------------------------

Velikost g, iz prejšnjega odstavka, znaša 9,81 m/s2.

44. člen

Najmanjše debeline delov zaklonišč, izpostavljenih vplivu drobcev, znašajo, odvisno od vrste uporabljenega materiala:

1.

za beton 40 cm;

2.

za nabito zemljo, pesek ali gramoz 80 cm.

Pri večslojni konstrukciji iz različnih vrst materiala mora skupna masa vseh slojev ustrezati masi in debelini navedenega materiala.

45. člen

Vpliv zaradi ruševin objekta nad kletnimi prostori je enakomerno razdeljen vpliv, in sicer:

1.

10 kN/ m2 za zidane stavbe do P + 2 in stavbe iz armiranega betona ali jekla ne glede na število nadstropij;

2.

17,5 kN/ m2 za zidane stavbe od P + 3 do P + 4;

3.

25 kN/ m2 za zidane stavbe nad P + 4.

Vpliv iz prejšnjega odstavka se ne superponira z obtežbo zaradi zračnega udara.

2. Odpornost zaklonišč proti toplotnemu vplivu

46. člen

Za zagotovitev odpornosti zaklonišč proti toplotnemu vplivu morajo imeti konstrukcijski deli zaklonišča, ki utegnejo biti izpostavljeni toplotnemu vplivu:

1.

debelino betona najmanj 30 cm pri zakloniščih z odpornostjo 50 kPa;

2.

debelino betona najmanj 40 cm pri zakloniščih z odpornostjo 100 kPa;

Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike

Časovnica