Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in...

4980. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči

Na podlagi drugega odstavka 8. člena in za izvrševanje tretjega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 4. člena ter 6. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za informacijsko družbo, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo, znanost in šport, ministrom za zdravje in ministrom za obrambo

P R A V I L N I K o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljnjem besedilu: vrste objektov) ter največjo velikost, način gradnje in rabe enostavnih objektov, pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da za njihovo gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja).

(2)

Ta pravilnik določa tudi vrste vzdrževalnih in drugih del, ki so v zvezi z objekti in zemljišči, ki so ob njih oziroma jim pripadajo in se jih izvede zato, da se objektom zagotavlja njihova uporaba, zemljiščem, ki so ob njih oziroma jim pripadajo, pa omogoča njihova namenska raba (v nadaljnjem besedilu: vrste del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči), za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje.

2. VRSTE OBJEKTOV

2.1 Zahtevni objekti

2. člen

(vrste zahtevnih objektov)

(1)

Zahteven objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10 m, merjeno od terena do kapi, in vsak gradbeni inženirski objekt, pri katerem so nosilni razponi večji od 8 m ali je višji od 18 m, merjeno od terena do vrha nosilne konstrukcije.

(2)

Ne glede na merila iz prejšnjega odstavka so zahtevni objekti tudi:

1.

objekti, namenjeni hrambi in ravnanju z radioaktivnimi in drugimi nevarnimi snovmi, med katere sodijo:

a)

jedrski objekti, med katere sodijo:

-

objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva,

-

jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi,

-

raziskovalni reaktor,

-

jedrska elektrarna in toplarna,

-

objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov in

-

objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov;

b)

sevalni objekti, med katere sodijo:

-

objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji, za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost prebivalcev,

-

objekt z enim ali več odprtimi viri ionizirajočega sevanja, za katere je verjetno, da bi zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje povzročili čezmerno izpostavljenost prebivalcev,

-

objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega raven izvzetja,

-

objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin in

-

odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin;

c)

objekti za proizvodnjo in skladiščenje razstreliva, smodnikov in eksplozivnih snovi;

d)

objekti, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali uporabljajo snovi, ki so po predpisih, ki urejajo kemikalije, nevarne kemikalije;

e)

rafinerije;

2.

objekti z globokim temeljenjem, med katere sodijo:

-

objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med globino in širino temelja večje kot 4,

-

objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 20 m in

-

objekt s kesonskim temeljenjem;

3.

podzemski objekti, katerih stropna konstrukcija je več kot 10 m pod nivojem terena;

4.

objekti s prednapetimi konstrukcijami, katerih razponi merijo 12 m in več;

5.

pregrade, višje od 10 m, med katere sodijo:

-

zemeljska pregrada za zadrževanje voda in plavin, pri kateri je dolžina krone 250 m ali več,

-

betonska pregrada za zadrževanje voda, pri kateri je dolžina krone 50 m ali več in

-

jezovni objekt, pri katerem je dolžina krone 300 m ali več;

6.

mostovi, pri katerih je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8 m;

7.

predori, namenjeni za javni cestni in železniški promet;

8.

javne železniške proge, med katere sodijo:

-

javna železniška infrastruktura na glavnih železniških progah in na regionalnih železniških progah, razen postajnih stavb in

-

podzemna mestna železnica;

9.

avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste;

10.

luke, med katere sodijo:

-

pristanišče, namenjeno za javni promet,

-

vojaško pristanišče in

-

ladjedelnica;

11.

javna letališča, med katera sodijo:

-

javno letališče kot funkcionalna celota in

-

letališki infrastrukturni objekt;

12.

infrastrukturni objekti navigacijskih služb zračnega prometa;

13.

žičnice za prevoz oseb, med katere sodijo:

-

vzpenjača,

-

nihalna žičnica,

-

krožna žičnica, pri kateri so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,

-

krožna žičnica, pri kateri so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv in

-

žičnica, ki pozimi deluje kot vlečnica;

14.

silosi in rezervoarji s prostornino nad 1.000 m3, med katere sodijo:

-

vodni zbiralnik s kapaciteto 100.000 m3 ali več,

-

skladišče fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 10.000 m3 ali več, razen skladišč bencina,

-

skladišče zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina ter utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 50 ton ali več in

-

skladišče oziroma rezervoar drugih nevarnih kemikalij, s kapaciteto 200 m3 ali več;

15.

energetski objekti, med katere sodijo:

-

hidroelektrarna in termoelektrarna z električno močjo 5 MW na pragu ali več,

-

termoelektrarna – toplarna s toplotno močjo 10 MW na pragu ali več in z električno močjo 5 MW na pragu ali več in

-

polje vetrnih elektrarn z električno močjo 5 MW na pragu ali več;

16.

prenosni elektroenergetski vodi nazivne napetosti 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi razdelilnimi postajami primarne nazivne napetosti 110 kV in več;

17.

prenosni vodovodi, če so namenjeni za oskrbo s pitno vodo 100.000 prebivalcev ali več;

18.

zbirni kanali za odvod odpadne vode s premerom 1 m ali več, če so neposredno priključeni na čistilno napravo s kapaciteto 100.000 populacijskih ekvivalentov ali več in takšne čistilne naprave;

19.

odlagališča odpadkov, med katere sodijo:

-

odlagališče komunalnih odpadkov, če je njihova tlorisna površina 100 ha ali več,

-

odlagališče za nevarne odpadke, če je njegova tlorisna površina 30 ha ali več,

-

odlagališče za nenevarne in inertne odpadke, če je njegova tlorisna površina 50 ha ali več in če je namenjeno tudi za zbiranje, razvrščanje, sortiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov z letno kapaciteto 1000 ton in

-

sežigalnica odpadkov;

20.

plinovodi in naftovodi, med katere sodijo:

-

plinovodi s premerom 150 mm ali več, če je obratovalni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in

-

naftovodi s premerom 300 mm ali več, če je njihova dolžina 1 km ali več, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.

2.2 Manj zahtevni objekti

3. člen

(manj zahtevni objekti)

Manj zahteven objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne ali enostavne objekte.

2.3 Enostavni objekti

4. člen

(vrste enostavnih objektov)

Enostavni objekti so:

1.

pomožni objekti, med katere sodijo:

-

objekti za lastne potrebe,

-

ograje,

-

pomožni infrastrukturni objekti in

-

pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;

2.

začasni objekti, med katere sodijo:

-

začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,

-

začasni objekti, namenjeni prireditvi in

-

začasni objekti, namenjeni skladiščenju;

3.

vadbeni objekti, med katere sodijo:

-

vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in

-

vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč;

4.

spominska obeležja;

5.

urbana oprema.

2.3.1 Pomožni objekti

5. člen

(vrste objektov za lastne potrebe)

Objekti za lastne potrebe so:

1.

bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna;

2.

drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za hrambo trdega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;

3.

garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m, pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;

4.

lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;

5.

nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt, ali nad gostinskim vrtom, ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži;

6.

steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;

7.

rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3;

8.

uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m.

6. člen

(vrste ograj)

(1)

Ograje so:

1.

medsosedska ograja, to je ograja, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m;

2.

varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, vključno s pašo živine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična oziroma s kovinskimi stebrički in plastično mrežo ter elastičnim vpetjem, njena višina do 4,5 m;

3.

igriščna ograja, to je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična, njena višina do 4,5 m;

4.

protihrupna ograja, to je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino, če je montažna;

5.

oporni zid oziroma škarpa, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem 1,2 m.

(2)

Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, se ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ne šteje za ograjo.

(3)

Ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj, se ne šteje za ograjo.

7. člen

(vrste pomožnih infrastrukturnih objektov)

Pomožni infrastrukturni objekti so:

1.

pomožni cestni objekti, med katere sodijo:

-

objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min oziroma je v primeru gozdne ceste profil prepusta do 1 m;

-

protihrupna ograja – ni pogojev;

-

cestni snegolov, to je objekt v obliki palisade, ki zadržuje sneg, da se ne usipa na cestišče – ni pogojev;

-

objekt javne razsvetljave – ni pogojev;

-

cestni silos, to je priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest, če je njegova prostornina do 300 m3;

-

pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;

-

avtobusno postajališče, to je prostor ob vozišču ceste, namenjen za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki, če je njegova tlorisna površina v skladu s cestno-prometnimi predpisi določena za kratkotrajno ustavitev največ enega zglobnega avtobusa;

-

cestninska postaja, to je poseben prostor na uvozih in izvozih tistih javnih cest, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se za njihovo uporabo plačuje cestnina, na katerem se opravlja nadzor nad tem, ali je bila cestnina za določeno vrsto motornega vozila plačana oziroma na drug predpisan način poravnana, če je tlorisna površina cestninske hišice do 35 m2, v primeru da je potreben tudi nadstrešek, pa če je njegova širina do 10 m, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;

2.

pomožni železniški objekti, med katere sodijo:

-

objekt za odvodnjavanje železniških tirov, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min;

-

protihrupna ograja – ni pogojev;

-

palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže, ki zadržujejo sneg in padajoče kamenje, da se ne usipa na železniške tire – ni pogojev;

-

objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;

-

zavetiščna utica ali tipski zabojnik, to je prostor za železniške nadzornike in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje železniških tirov, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;

-

zavetišče na železniških postajališčih, če je njegova tlorisna površina do 50 m2;

3.

pomožni letališki objekt, to je večnamenski objekt oziroma naprava, ki se začasno zgradi zaradi preverjanj, usmerjanj, monitoringa, signalizacije ali s podobnim namenom, če njegovo postavitev odobri organ, pristojen za letalstvo;

4.

pomožni pristaniški objekti, med katere sodijo:

-

objekt za odvodnjavanje pristaniške ploščadi, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min;

-

plavajoča ploščad za privezovanje ladij, če jo gradi upravljavec pristanišča in je njena površina do 150 m2;

-

objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;

-

pristaniški zabojnik, to je prostor za nadzornike ladijskega prometa in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje pristaniške ploščadi in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;

5.

pomožni žičniški objekti, med katere sodijo:

-

objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev – ni pogojev;

-

objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;

-

žičniški zabojnik, to je prostor za strojnike za nadzor delovanja žičnic in delovanja smučišč ter priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;

6.

pomožni energetski objekti, med katere sodijo:

-

nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – ni pogojev;

-

ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;

-

transformatorska postaja, to je naprava za pretvorbo visoke napetosti na nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, če je njena tlorisna površina do 20 m2;

-

signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;

-

relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja – ni pogojev;

-

priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah – ni pogojev;

-

priključek na distribucijsko plinovodno omrežje – ni pogojev;

-

etažni plinski priključek za etažno ogrevanje – ni pogojev;

-

tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 – ni pogojev;

-

priključek na vročevod oziroma toplovod – ni pogojev;

7.

pomožni telekomunikacijski objekti, med katere sodijo:

-

sekundarno telekomunikacijsko omrežje – ni pogojev;