Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

2103. Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

(1)

Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t. i. tretje razvojne osi.

(2)

V Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je predlagana nova prometna povezava, opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz smeri avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1 in se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne in razvojne osi.

(3)

Tretja os je bila najprej določena v slovenskem Regionalnem prostorskem planu leta 1974 kot glavni medregionalni koridor. V devetdesetih letih so bili v Dolgoročnem prostorskem planu ob tej osi načrtovani glavne železnice, ceste in intermodalni terminali. Leta 2004 je bil intermodalni koridor sprejet v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije kot tretja razvojna os (1. os je V. TEN, 2. os pa X. TEN koridor slovenski del). Pomembno je poudariti, da poleg ceste vzdolž celotne tretje osi, razen od Velenja do Slovenj Gradca, ki pa je načrtovana v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, že poteka tudi železniška proga.

(4)

Obstoječe stanje prometnega omrežja predstavlja glavna cesta I. reda Arja vas–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd, ki se v smeri Velikovca nadaljuje z glavno cesto I. reda Dravograd–mednarodni mejni prehod Vič, ki je prometno močno obremenjena. Povprečni letni dnevni promet na njej namreč presega 11.000 vozil. Na večjem delu trase nima zadovoljivih tehničnih elementov in ne ustreza potrebam sodobnih daljinskih cestnih povezav. Ima ozka grla in nevarne odseke ter zaradi neustreznih tehničnih elementov na mnogih odsekih omogoča le nizko potovalno hitrost.

(5)

Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ter povečati integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih prometnih koridorjev.

(6)

Namen nove prometne povezave je:

1.

zagotoviti medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije ter zagotoviti njihovo povezanost z mednarodnimi središči in povezavami ustreznega pomena;

2.

zagotoviti prometno povezavo na V. in X. koridor ter s tem omogočiti povezanost tujih središč mednarodnega pomena prek ozemlja Slovenije;

3.

navezava pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave;

4.

razbremenitev sedanjih prometnic, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet;

5.

izboljšanje kakovosti potovanja, skrajšanje potovalnih časov in povečanje prometne varnosti.

(7)

V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(8)

Minister za promet je z dopisom št. 2601-2/2004/36-0032073 z dne 12. oktobra 2004 dal "Pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper (avtocestni priključek Šentrupert–avtocestni priključek Arja vas) in Velenjem, Slovenj Gradcem in Dravogradom". Pobuda je dokumentirana s pregledno karto Študije variant cestne povezave Koroške regije z avtocesto A1 v merilu 1: 50.000.

(9)

Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05) in Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

(1)

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so poleg gradnje državne ceste tudi vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo nove prometne povezave na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta.

(2)

Okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki so predmet državnega lokacijskega načrta. Posega na območje občin Mežica, Prevalje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd, Braslovče, Polzela, Žalec, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).

(3)

Okvirno območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo v okviru postopka priprave državnega lokacijskega načrta. Pri oblikovanju predloga dokončnega obsega variant se upošteva stična točka prometne povezave na državni meji z Republiko Avstrijo v dogovoru in potrditvi med pristojnimi organi Republike Avstrije in Republike Slovenije.

(4)

Dne 10. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. V okviru prostorske konference je bil kot obvezno vsebinsko izhodišče za pripravo državnega lokacijskega načrta predstavljen tudi Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, katerega izdelava je bila pozneje izločena iz postopka priprave državnega lokacijskega načrta, zato se priporočila iz prostorske konference nanašajo tudi nanj.

(5)

Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:

-

prouči naj se predlog prilagoditve naslova državnega lokacijskega načrta dejanskemu poteku nove prometne povezave oziroma izhodiščnim točkam, ki jih bo nova prometna povezava povezovala, oziroma da se nova prometna povezava načrtuje do meje z Republiko Avstrijo;

-

prouči naj se možnost razširitve območja državnega lokacijskega načrta proti jugu s predorom Košnica do obstoječega nadvoza na državni cesti G1-5 v Tremerjih;

-

prouči naj se smiselnost celovitega pristopa k umeščanju tovrstnih prostorskih ureditev v prostor, predvsem vključevanje razmisleka o nadaljnjem razvoju železniškega prometa; poudarjeno je namreč bilo, da izdelava projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi ne sme podaljšati in podražiti postopka priprave državnega lokacijskega načrta in predlagano, da se namesto izdelave novega projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi uporabijo oziroma izvedejo določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, predlogov regionalnih zasnov prostorskega razvoja Koroške in Savinjske regije ter strategij prostorskega razvoja občin, ki so v pripravi;

-

prouči naj se mnenje, da je treba izdelati projekt ničelnega stanja obstoječih državnih cest ter pripraviti načrt potrebnih povezav z območji oziroma zaledji trase državnega lokacijskega načrta, ki bodo soudeležene pri umestitvi trase ceste v prostor s ciljem, da se omogoči hitrejši gospodarski razvoj celotnega območja;

-

prouči naj se mnenje, da se Dravograd predvidi kot cestno in železniško središče celotne regije in da se kot nova prometna povezava predvidi avtocesta (in ne hitra ali druga državna cesta);

-

opozorjeno je bilo na nujno potrebo po izdelavi realnega terminskega načrta;

-

opozorjeno je bilo, da je pri izdelavi državnega lokacijskega načrta treba upoštevati mnenja in interese gospodarstva ter lokalnih skupnosti;

-

opozorjeno je bilo na pobudo za državni lokacijski načrt za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur, ki jo je treba upoštevati ob izdelavi projekta celovitega razvoja območja ob tretji razvojni osi;

-

opozorjeno je bilo na postopek priprave državnega lokacijskega načrta za traso prenosnega plinovoda R 25D Šentrupert–Šoštanj (trenutna faza je javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta), ki ga je treba upoštevati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

(1)

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov. MOP zagotovi razpoložljive razvojne programe občin in drugih razvojnih dejavnikov v območju tretje razvojne osi, ki bodo podlaga za izdelavo analize stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter generatorjev prometa.

(2)

Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.

(3)

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa DARS.

(4)

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

IV.1

Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

5.

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;

6.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;

7.

Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo;

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja;

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda;

10.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;

12.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;

13.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;

14.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;

15.

Zavod za ribištvo Slovenije;

16.

Zavod za gozdove Slovenije;

17.

DARS, d. d., Ljubljana;

18.

ELES, d.o.o., Ljubljana;

19.

Elektro distributerji:

Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo

Časovnica