Nalaganje dokumenta...

Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 51-2720/2007, stran 6973 DATUM OBJAVE: 8.6.2007

VELJAVNOST: od 9.6.2007 / UPORABA: od 22.6.2007

RS 51-2720/2007

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 20.12.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 20.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 20.12.2020

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3

fwd

2720. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 12. člena ter 28. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

1. člen

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja ter pogoja iz 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon), okoliščine, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca iz tretjega odstavka 12. člena zakona izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, in okoliščine iz četrtega odstavka 12. člena zakona, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije.

2. člen

(prekinitev dejanskega življenja in okoliščine odsotnosti)

(1)

Kot prekinitev dejanskega življenja iz 10., 12., 13. in 14. člena zakona se šteje:

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi šolanja ali študija v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na šolanje ali študij napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi poklicnega izpopolnjevanja v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati dveh let, in če je prosilca na poklicno izpopolnjevanje napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zdravljenja, pri čemer odsotnost ne sme presegati enega leta, in če je prosilca na zdravljenje napotila zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zaposlitve v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na zaposlitev napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost mladoletnih otrok v času šolskih počitnic, ki v Republiki Sloveniji obiskujejo osnovno ali srednjo šolo najmanj dve leti;

večkratna krajša odsotnost, ki v enem letu presega 60 dni.

(2)

Kot prekinitev dejanskega življenja se šteje tudi, če je bil prosilcu izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 50. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države ali varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.

(3)

Kot okoliščine iz tretjega odstavka 12. člena zakona, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, se poleg okoliščin iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena šteje tudi:

če je prosilec zakonec javnega uslužbenca, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino in biva z javnim uslužbencem v tujini;

če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v instituciji Evropske unije;

če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v NATU, OZN, Svetu Evrope ali Evropskem sodišču za človekove pravice.

(4)

Pod pogoji iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se šteje, da je izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja iz drugega odstavka 14. člena zakona, ko gre za otroka, ki živi skupaj s starši.

3. člen

(sredstva, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost)

(1)

Kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona, se šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed naslednjih prejemkov:

prejemki iz pogodbe o zaposlitvi;

pokojnina, ne glede na to, kje je bila določena;

prejemki iz pogodbe o delu ali iz avtorske pogodbe;

štipendija, če gre za prosilca, ki se redno ali izredno šola in ga staršem ni več treba preživljati;

prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji;

prejemki družbenikov zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe;

prejemki kmetov, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic;