Nalaganje dokumenta...
Uredba o obrambnem načrtovanju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-739/1996, stran 1109 DATUM OBJAVE: 15.3.1996
VELJAVNOST: od 30.3.1996 do 20.2.2004 / UPORABA: od 30.3.1996 do 20.2.2004
RS 15-739/1996
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 21.2.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.
739. Uredba o obrambnem načrtovanju
Na podlagi šestega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) ter prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št.4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o obrambnem načrtovanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se določajo nosilci, postopek izdelave ter vsebina obrambnih načrtov, postopek in način pripravljanja, načrtovanja in izvajanja mobilizacije, postopek načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacija materialne in zdravstvene oskrbe v vojni, začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni in naloge upraviteljev obrambnih načrtov.
2. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
Obrambni načrt je celota organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih rešitev, s katerimi se zagotavlja postopen, organiziran in usklajen prehod na delovanje v vojnem stanju, ter določa organizacija in način dela, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje dejavnosti organa oziroma organizacije.
2.
Obrambni dokumenti so dokumenti, s katerimi se določajo posamezne organizacijske, kadrovske in materialne rešitve za delovanje v vojnem stanju organa, organizacije ali lokalne skupnosti.
3.
Mobilizacijska zbirališča so območja, ki so določena za zbiranje ljudi in materialnih sredstev ob mobilizaciji, oziroma mirnodobne lokacije organa, gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije. Mobilizacijska zbirališča so osnovna in rezervna. Sile za zaščito, reševanje in pomoč, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije imajo praviloma samo osnovna mobilizacijska zbirališča.
4.
Povelje za izvajanje mobilizacije je akt Državnega zbora, predsednika republike ali Vlade Republike Slovenije oziroma akt vodenja ali poveljevanja za izvajanje mobilizacije, sprejet v skladu z zakonom.
5.
Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se na podlagi izkazanih ali ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske vojske, policije, sil za zaščito, reševanje in pomoč, državnih organov, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojni.
6.
Upravitelj obrambnega načrta ali obrambnih dokumentov je organ ali oseba, ki skrbi za varovanje in za sprotno dopolnjevanje obrambnega načrta oziroma obrambnih dokumentov.
II. NOSILCI IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV IN OBRAMBNIH DOKUMENTOV
3. člen
Obrambne načrte po tej uredbi izdelujejo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstva, upravne enote, Banka Slovenije ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
Urad predsednika vlade, Urad vlade za informiranje, Slovenska obveščevalno varnostna agencija, Urad za priseljevanje in begunce, Služba vlade za zakonodajo in Center vlade za informatiko (v nadaljnjem besedilu: vladne službe), občine in pokrajine izdelujejo obrambne dokumente.
Ostale vladne službe v vojnem stanju nadaljujejo z delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami vlade.
4. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju, izdelujejo obrambne dokumente.
Javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost, v vojni opravljajo svoje naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in predpisi. Poleg tega so dolžne opravljati tudi tiste naloge, ki jim jih določijo pristojni državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti. Za opravljanje teh nalog izdelujejo obrambne dokumente.
5. člen
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost in ne izdelujejo obrambnih načrtov oziroma obrambnih dokumentov, v vojnem stanju nadaljujejo z delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami pristojnih organov.
III. POSTOPEK IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV IN OBRAMBNIH DOKUMENTOV
6. člen
Vlada, ministrstva, upravne enote in Banka Slovenije izdelajo svoje obrambne načrte na podlagi ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. Generalštab Slovenske vojske izdela načrt uporabe Slovenske vojske, Štab Civilne zaščite Republike Slovenije pa načrt zaščite in reševanja ob vojaškem napadu na Republiko Slovenijo.
Pristojna ministrstva izdajo usmeritve, na podlagi katerih izdelajo svoje obrambne načrte upravne enote ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
Vladne službe izdelajo svoje obrambne dokumente na podlagi usmeritev vlade.
IV. OBRAMBNI NAČRTI IN OBRAMBNI DOKUMENTI
1. Vsebina obrambnih načrtov in obrambnih dokumentov
7. člen
Obrambni načrt države sestavljajo obrambni načrt vlade, obrambni načrti ministrstev, načrt uporabe Slovenske vojske in načrt Štaba za Civilno zaščito Republike Slovenije ter obrambni dokumenti vladnih služb. Načrt sprejema vlada, razen obrambnih načrtov ministrstev in obrambnih dokumentov vladnih služb, ki jih sprejemajo pristojni ministri oziroma predstojniki vladnih služb.
V obrambnem načrtu vlade se načrtujejo:
-
priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost;
-
mobilizacija;
-
način dela vlade;
-
organizacija, delovanje in ukrepi gospodarstva (ukrepi gospodarske obrambe) in drugih dejavnosti;
-
psihološka obramba.
Dokumente, ki se nanašajo na organizacijo, delovanje in ukrepe gospodarstva in drugih dejavnosti v vojnem stanju, izdelajo pristojna ministrstva, ostale dele obrambnega načrta pa Urad predsednika vlade in druge vladne službe.
Načrt psihološke obrambe obsega rešitve za vodenje in koordinacijo psihološke obrambe, organiziranost in delovanje javnih glasil in medijev, ukrepe informiranja in propagande za krepitev obrambne zavesti ter ukrepe propagandnega in psihološkega vojskovanja proti napadalcu.
8. člen
V obrambnih načrtih ministrstev se načrtujejo:
-
priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
-
način dela ministrstev;
-
opravljanje dejavnosti iz pristojnosti ministrstev.
O sprejemu obrambnih načrtov ministri seznanjajo vlado.
V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo se načrtuje tudi zagotavljanje pogojev za delo predsednika republike, vlade in Državnega zbora ter delovanje upravnih zvez. Delovanje upravnih zvez se načrtuje v skladu s posebnimi predpisi.
V načrtu uporabe Slovenske vojske se načrtuje tudi mobilizacija Slovenske vojske.
Vsebino načrta uporabe Slovenske vojske določi minister za obrambo.
9. člen
V obrambnih dokumentih, ki jih izdelujejo vladne službe, se načrtujejo potrebne organizacijske, materialne in kadrovske rešitve za nepretrgano opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.
10. člen
V obrambnih načrtih upravnih enot se načrtujejo:
-
priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
-
organizacija in način dela upravnih enot;
-
opravljanje dejavnosti iz pristojnosti upravnih enot.
Obrambni načrt sprejme načelnik upravne enote.
11. člen
V obrambnem načrtu Banke Slovenije se načrtujejo:
-
priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
-
organizacija in delovanje Banke Slovenije.
Obrambni načrt sprejme guverner Banke Slovenije.
12. člen
V obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, se načrtujejo:
-
priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
-
organizacija in delovanje.
Obrambni načrt sprejme vodja priprav civilne obrambe.
13. člen