Situacija je bolj pogosta, kot bi si lahko predstavljali: delavcu vročite redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, on pa v odpovednem roku preprosto preneha prihajati na delo. Kaj storiti v takem primeru? 

Delovno razmerje v odpovednem roku – obveznosti se ne prekinejo

Bistveno pravno dejstvo, ki ga marsikdo spregleda: delovno razmerje v odpovednem roku še vedno traja. Vse pogodbene in zakonske obveznosti obeh strani ostanejo v polni veljavi vse do zadnjega dne odpovednega roka. To pomeni, da mora delavec v tem obdobju redno prihajati na delo, spoštovati delovni čas in izpolnjevati vse delovne naloge – enako kot pred odpovedjo.

Neopravičena odsotnost z dela v odpovednem roku zato ni „mala kršitev“, pač pa gre za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, ki daje delodajalcu jasno pravno podlago za ukrepanje. 

Izredna odpoved – najustreznejši ukrep delodajalca

Sodna praksa je v tem primeru nedvoumna. Sklep VDS Pdp 1112/2005 izrecno potrjuje, da lahko delodajalec delavcu tudi v času odpovednega roka po že podani redni odpovedi poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec v tem obdobju hujše krši delovne obveznosti. Sodba VDS Pdp 620/2004 to dodatno konkretizira: neprihod na delo v odpovednem roku je zakonit razlog za izredno odpoved, in sicer ne glede na razlog delavčeve odsotnosti.

Odsotnost je opravičena le v treh primerih: odobreni dopust, bolniški stalež ali izrecno dovoljenje delodajalca. Brez enega od teh razlogov gre za neopravičeno odsotnost, ki predstavlja podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi v času odpovednega roka.

Kako pravilno ukrepati?

1. Dokumentiranje kršitve

Kot delodajalec moramo natančno zabeležiti vsak dan neopravičene odsotnosti v evidenci prisotnosti. Z delavcem skušajmo stopiti v stik (telefonski klic, e-pošta) in ga pozvati k pojasnilu. Vso pisno komunikacijo in poskuse vzpostavitve stika skrbno arhivirajmo za primere sodnega spora.

2. Pripravimo izredno odpoved

Izredna odpoved mora biti v pisni obliki z jasno obrazložitvijo razloga. Tukaj velja omeniti, da izredna odpoved učinkuje takoj, z dnem vročitve, zato v njej ne navajamo odpovednega roka. Sodna praksa (VDSS sodba Pdp 203/2011) izrecno opozarja, da je izredna odpoved z navedenim odpovednim rokom nezakonita.

3. Vročite odpoved 

Odpoved vročimo osebno ali priporočeno po pošti s povratnico. Z dnem vročitve prenehanje delovnega razmerja postane pravnomočno. 

Roki, ki jih ne smemo zamuditi

Izredno odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga, to je od dne, ko je prišlo do ugotovitve neopravičeno odsotnost. Absolutni rok je 6 mesecev od nastanka razloga. Zamuda teh rokov pomeni, da pravice do izredne odpovedi ne moremo več uveljavljati.

Kakšne so posledice izredne odpovedi za delavca?

Za delavca so posledice izredne odpovedi bistveno hujše kot redne. Izgubi pravico do preostalega odpovednega roka, do odpravnine, ki bi mu sicer pripadala iz redne odpovedi (iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti), in do denarnega nadomestila za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje.