• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sodba II Cp 633/2004
    11.5.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50190
    ZOR člen 100, 954, 100, 954.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna pogodba
    S pravili Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za

    pridobitev pravic in njihov oseg določeni drugače, kot gredo

    zavarovancem iz obveznega zavarovanja. Zato je mogoče kot pravno

    podlago uporabiti ta pravila, ki pa jih je treba razlagati v korist

    zavarovanke (člen 100 ZOR).

     
  • 162.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 163.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 164.
    VSL Sklep I Cp 1947/2004
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50345
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek
    1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

    stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

    razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

    kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

    je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

    namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

    3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

    obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

    pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

    nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

    oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

    vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

    da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

    priznati tudi posestno varstvo.

     
  • 165.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 166.
    VSL sklep II Cp 1200/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50222
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.
    pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
    Le potek celotnega dogajanja lahko da odgovor na vprašanje, ali je

    bilo ravnanje policistov v zvezi z uporabo orožja še vedno v

    dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila.

    Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je potrebno tudi

    ugotoviti, ali je tožnik v času spornega dogodka imel pri sebi

    identifikacijski dokument v smislu tedaj veljavnih pravil za

    opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje

    zadeve, pa ga ni želel pokazati, ali pa takšnega dokumenta ni imel s

    seboj.

     
  • 167.
    VSL sodba I Cp 1833/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50075
    ZOR člen 200, 203, 1089, 200, 203, 1089.
    poravnava - nova škoda - bodoča škoda
    Toženka je na dan sklenitve sodne poravnave vedela za novo operacijo,

    saj je bila v zvezi z njo že na razgovoru pri zdravniku in

    dogovorjena za datum posega. Logičen je zato zaključek sodišča prve

    stopnje, da je po pogovoru z zdravnikom vedela za neugodnosti,

    povezane s tem posegom, saj to sodi v okvir zdravnikove pojasnilne

    dolžnosti in je tako lahko v zvezi s predvideno operacijo tudi

    približno ocenila elemente posameznih oblik nepremoženjske škode, ki

    jo v tem postopku uveljavlja kot novo škodo. Pravilno je zato

    sklepanje, da se je poravnavala tudi glede odškodnine za škodo, ki je

    bila tedaj predvidljiva.

     
  • 168.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 169.
    VSL sklep IV Cpg 36/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05727
    ZSReg člen 26, 26. ZPP člen 149, 149/7, 149, 149/7. ZFPPod člen 28, 28. ZPSto-1 člen 25, 25.
    prepozen ugovor - vročanje
    Ureditev vročanja v postopku izbrisa družb iz sodnega registra je

    predpisan na podlagi 28. člena ZFPPod, enako kot v 26. členu ZSReg.

    Nepravilna je razlaga pritožnika, da je le povratnica edino dokazilo,

    s katerim je mogoče dokazovati pravočasnost vročene priporočene

    poštne pošiljke. Če povratnice v spisu ne bi bilo (bi bila npr.

    izgubljena), bi registrsko sodišče na podlagi 7. odst. 149. člena ZPP

    v zvezi z 28. členom ZFPPod in 19. členom ZSReg lahko izvedlo

    postopek dokazovanja o pravilnosti vročitve tudi kako drugače. Ker iz

    priložene povratnice ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti datuma

    prejema sporne poštne pošiljke, je registrsko sodišče ravnalo povsem

    pravilno, ko je na podlagi določbe 7. odst. 149. člena ZPP opravilo

    poizvedbe pri Pošti Slovenije o datumu vročitve sodne pošiljke.

     
  • 170.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 171.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 172.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 173.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • 174.
    VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50073
    ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.
    premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija
    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

    manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

    gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

    nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

    vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

    podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

    prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

    stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

    zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

    uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

    pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

    in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

    nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

    toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

    4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

    odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

    stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

    stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

    zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

    (DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

    avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

    naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

    člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

    avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

    člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

    avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

    pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

    določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

    lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

    del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

    ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

    njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

    premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

    nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

    na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

    je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

    gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

    da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

    neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

    zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

    zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

    nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

    časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

    del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

    povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

    prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

    toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

    tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

    na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

    tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

    pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

    339. člena ZPP).

     
  • 175.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 176.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 177.
    VSL sklep III Cp 99/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50721
    ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor
    V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

    dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

    člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

    posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

    menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

    v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

    sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

    člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

    nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

    kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

    je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

    z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

    pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

     
  • 178.
    VSL sodba I Kp 673/2004
    11.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22684
    ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.
    kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

    opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

    situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

    neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

    poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

    pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

    zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

    vplivalo na izključitev vzročne zveze.

     
  • 179.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 180.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>