Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2017

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Bojan Bugarič
Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
dr. Andraž Teršek

dr. Andraž Teršek

O protivečinskem problemu ustavnega sodišča

Vprašanje »protivečinskega problema« ustavnega sodišča se v ameriškem ustavnem pravu zgodovinsko naslavlja kot legitimno. Tudi v evropskem prostoru mu ne smemo odrekati legitimnosti kot take. Je pa znatno manj prisoten in stvarno utemeljen. Ustavno sodišče ima jasno začrtan ustavni in zakonski okvir delovanja. Sodnike in sodnice izvoli parlament, v katerem ima vlada večino, z nujnim sodelovanjem dela opozicije, kar pomeni s pravno določeno dvetretjinsko večino. Manevrski prostor za odločanje je zaradi obsežne in vsebinsko podrobnejše ustave, kot je tista v ZDA, znatno manjši. Tak pa je tudi zaradi narave političnega in volilnega sistema: tam dvostrankarski in večinski volilni sistem, tudi strankarsko številnejši, s proporcionalnim volilnim sistemom. Že samo teoretično ustavniško razumevanje ustavne demokracije (kot res demokracije, ne republike) v Evropi zmanjšuje ta problem, še bolj pa ga zmanjšuje model temeljske ustavne demokracije. Ta problem je zato pri nas zanemarljiv.

Tjaša Skočir

Tjaša Skočir

Vzpon avtoritarnih režimov v Srednji in Vzhodni Evropi ter vloga Evropske skupnosti pri varstvu temeljnih vrednot EU

Evropske države so se povezale v EU na podlagi nekaterih skupnih temeljnih vrednot, med katerima vidno mesto zavzemata demokracija in pravna država. Glede tega sta medijsko zelo izpostavljeni Madžarska in Poljska, ki sta v zadnjem času sprejeli več zakonov, ki nasprotujejo evropskim temeljem. Gradita neliberalno demokracijo, saj naj bi bila po njunem mnenju liberalna preživeta. EU pa pri varovanju svojih vrednot za zdaj ni najbolj uspešna, zato se avtorica sprašuje, kaj vse bi EU morala postoriti, da bi se države vrnile v evropske okvirje. Pri tem pa ne zagovarja niti ostrih posegov v posamezno državo niti ne visokih denarnih sankcij. Skozi nalogo ves čas opozarja, da je treba nasloviti problem pri njegovih vzrokih ter da je nujno, da se med vsemi vpletenimi stranmi vzpostavi dialog ter da se skupaj poišče rešitev in skupno pot naprej.

Bruna Žuber

Bruna Žuber

Obnova upravnega postopka zoper sklep

V praksi je obnova postopka eno izmed najpogosteje uporabljenih izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku. Eden izmed temeljnih pogojev za obnovo postopka je, da je bil postopek končan z dokončno odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. Pravilo o tem, da obnova postopka zoper sklep, izdan v upravnem postopku, ni dopustna, bi moralo brez izjem veljati za vse procesne sklepe, drugačna obravnava pa bi morala veljati le za tiste sklepe, ki so po svoji vsebini odločbe. Presojo o tem, ali je določen sklep po vsebini odločba, bi bilo potrebno opraviti izključno na podlagi izreka določenega akta ob hkratnem zavedanju, da ekstenzivno širjenje dovoljenosti obnove postopka za konkretne primere zoper sklepe, ki so sicer procesne narave, ni dopustno. Ureditev, ki ne dopušča obnove postopka zoper sklep, v ničemer ne predstavlja nerazumne omejitve dostopa do pravnega sredstva.

Ivana Jelić

Ivana Jelić

Izazovi zaštite prava izbjeglica i interno raseljenih lica na putu Crne Gore ka članstvu u Europskoj uniji: Slučaj raseljenih iz Albanije u Crnu Goru

Članek obravnava pravno rešitev problema dolgotrajnega zavračanja dostopa do črnogorskega državljanstva za begunce iz albanske regije Vraka, ki so leta 1991 v Črno goro prišli na podlagi meddržavnega sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko socialistično republiko Albanijo. Ta problem je posledica napačne uporabe mednarodnih standardov o statusu beguncev s strani črnogorskih upravnih organov konec devetdesetih let 20. stoletja. Zato so imele te osebe v obdobju dvajset let več različnih pravnih statusov, med njimi pa je bila tudi apatridnost. Črna gora je na poti v članstvo v Evropsko unijo z dopolnitvijo zakonodaje omogočila dostop do črnogorskega državljanstva osebam, ki so pred prihodom v Črno goro živele v Albaniji kot avtohtona črnogorska manjšina

dr. Iztok Rakar

dr. Iztok Rakar

Delegirana zakonodaja nastanek in razvoj na območju Anglije

Prispevek obravnava nastanek in zgodovinski razvoj delegirane zakonodaje na območju Anglije, in sicer v obdobju od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Avtor ugotavlja, da je delegirana zakonodaja v Angliji predvsem rezultat boja za moč med monarhom in parlamentom (notranji dejavnik), po vzpostavitvi ravnotežja pa je postala predvsem orodje za reševanje nujnih zadev, pred katerimi se je znašla država (zdravje, vojna, javni red itd. – torej odzivanje na spremembe okolja; zunanji dejavnik). Ne glede na to je v času nujnih zadev razvidna težnja izvršilne oblasti, da prekoračuje vsebinski in časovni okvir podeljenih pooblastil, praviloma skupaj s parlamentom. Enkrat dosežena stopnja delegacije se je težko, če sploh, vrnila v prejšnje stanje. Iz razvojnega pregleda izhaja tudi, da je pomen delegirane zakonodaje v Angliji rastel v obeh razsežnostih, tako v kvantitativni kot tudi v kvalitativni. Čeprav je na prvi pogled urejala zgoljpodrobnosti, pa je bil njen pomen v praksi precej večji.

dr. Senko Pličanič

dr. Senko Pličanič

Pomen (moč) ljubezni pri vodenju in pri zavzetosti zaposlenih v javni upravi

Avtor v razpravi obravnava pomen ljubezni (do sebe) za vse, kar počnemo. Izhaja iz predpostavke, da ljubezen in srečo lahko dosežemo le ob uravnoteženosti duhovne in materialne plati naših življenj. Zaradi enostranske usmeritve naše civilizacije v materialni razvoj smo iz svojih življenj skoraj v celoti izrinili prizadevanje za duhovni razvoj. Avtor predlaga dopolnitev načela trajnostnega razvoja in oblikovanje celovitega načela trajnostnega razvoja, ki poleg gospodarske rasti zajema tudi duhovno. Meni, da je to model, ki ponuja izhod iz trenutnih (slabih) razmer – v svetu in v Sloveniji. Glede na pomembnost javnega sektorja in znotraj njega še posebej javne uprave je posebej pomembno, da duhovno plat našega bivanja vgradimo v vseživljenjsko usposabljanje zaposlenih v javnem sektorju. In s tem zaposlenim omogočimo, da se podajo na pot k ljubezni (do sebe). Glede na pomembnost vodenja pa je treba posebno pozornost nameniti voditeljem v politiki, javnem sektorju in javni upravi. Pri tem bi moral biti naš cilj imeti voditelje z visoko stopnjo ljubezni (do sebe).

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window