Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee tega člena pripada delavcu nadomestilo v višini 80% osnove.
Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu, če opravlja v času bolniške pridobitno delo, če v dveh dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel, če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo in če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sinidkalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.