(1)
Kdor se neupravičeno in v večjem obsegu ukvarja s posojanjem denarja ali drugih potrošnih stvari in si pri tem izgovori ali sprejme premoženjsko korist, ki očitno presega običajno obrestno mero, pa niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
(2)
Če je šlo storilcu dejanja iz prvega odstavka tega člena za to, da bi dosegel premoženjsko korist, ki presega 150.000 tolarjev, ali če je organiziral mrežo posrednikov, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let in z denarno kaznijo.