(1)
Kdor, kot imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini, v nasprotju s predpisi prenese, zamenja ali kako drugače odstopi drugemu stanovanje ali del stanovanja z namenom, da bi ta pridobil na njem stanovanjsko pravico, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)
Če si storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena izgovori večjo premoženjsko korist in pri tem izrabi hude stanovanjske razmere drugega, njegovo hudo stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
(3)
S kaznijo iz drugega odstavka tega člena se kaznuje, kdor za nagrado neupravičeno posreduje pri odstopu ali zamenjavi stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
(4)
Za izgovoritev premoženjske koristi za odstop ali zamenjavo stanovanja se šteje tudi pogodba o prodaji stvari in druge pogodbe, v katerih je skrita odstopnina.