1. Obmejni delavci prejemajo dajatve za popolno brezposelnost na podlagi določb države pogodbenice, v kateri stalno prebivajo. Za ugotavljanje upravičenosti in za določitev trajanja plačevanja teh dajatev se uporabljajo določbe iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
2. Obmejni delavci, delno brezposelni v podjetju, v katerem so zaposleni, so upravičeni do dajatev po pravnih predpisih pristojne države, kot če bi stalno prebivali na njenem ozemlju, a le če pravni predpisi druge države pogodbenice določajo podobne dajatve.