(1)
Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
(2)
Izjavo, s katero izbere zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v šestdesetih dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko-pravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina, in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(3)
Če dedič zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad.
(4)
Za kmetijsko zemljišče, ki postane po prejšnjih odstavkih družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
(5)
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se dediču izplača po izročitvi kmetijskih zemljišč v razpolaganje kmetijski zemljiški skupnosti, do izročitve pa obdrži dedič na zemljišču pravico uporabe. Odločbo o izročitvi zemljišča izda občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki mora svojemu predlogu priložiti dokaz o zagotovljenih sredstvih za plačilo odškodnine in cenilni zapisnik sodno zapriseženega cenilca za prizadeto zemljišče.
(6)
Imetnik pravice uporabe kmetijskega zemljišča, ki je družbena lastnina, lahko prenese to zemljišče s pravnim poslom na osebe, ki so po predpisih o dedovanju njegovi zakoniti dediči. Pravico uporabe na zemljišču lahko zakoniti dediči podedujejo.
(7)
O uvedbi postopka po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena poda občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, po uradni dolžnosti predlog zemljiški knjigi za zaznambo uvedbe postopka za prehod kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino. Odtujitev zemljišča, glede katerega je vpisana zaznamba tega postopka, nima pravnega učinka nasproti upravljalcu podružbljenega zemljišča.
(8)
Imetnik pravice uporabe mora izročiti podružbljeno zemljišče z dnem, ko postane odločba iz šestega odstavka tega člena pravnomočna, če ni v odločbi določen drugačen rok.
(9)
Za določitev odškodnine za kmetijsko zemljišče, ki postane družbena lastnina po tem členu, za plodove, posevke, pomožne objekte in druga vlaganja, se smiselno uporabljajo predpisi o razlastitvi.
(10)
Imetnik pravice uporabe lahko vsak čas zahteva, da kmetijska zemljiška skupnost prevzame zemljišče in plača odškodnino zanj. Kmetijska zemljiška skupnost mora tako zemljišče prevzeti. Če kmetijska zemljiška skupnost v enem letu ne prevzame tega zemljišča, lahko imetnik pravice uporabe s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva prevzem zemljišča in plačilo odškodnine za to zemljišče.