(1)
Kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja, ima prednostno pravico do nakupa tega zemljišča.
(2)
Če kmet iz prejšnjega odstavka ne uveljavlja prednostne pravice nakupa, ima prednostno pravico nakupa občina, na katere območju leži zemljišče, nato pa drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti, nato pa kmetijska organizacija.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, ali kmetijska organizacija, razen če gre za zakup iz 50. člena tega zakona.
(4)
Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico nakupa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost.
(5)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar je naprodaj gozd.