Poslovni prostori se lahko oddajo v najem na podlagi neposredne pogodbe v primerih, navedenih v predpisih o razpolaganju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, ter v naslednjih primerih:
1. če najemnik v isti stavbi, kjer že ima v najemu poslovni prostor, pridobi dodatne poslovne prostore ob pogoju, da je poslovne prostore mogoče povezati;
2. če se mora dosedanji najemnik izseliti iz poslovnih prostorov zaradi rušenja ali drugih urbanističnih razlogov;
3. če gre za začasno preselitev najemnika zaradi prenove, rekonstrukcije ali druga nujna dela;
4. če najemnik želi zamenjati poslovni prostor z drugim najemnikom, pa pristojni organ oceni, da je taka zamenjava v korist občine;
5. če gre za zamenjavo poslovnega prostora, ki po velikosti ali višini najemnine ne odstopa za več kot 25 % in če je to v interesu občine;
6. v primerih statusnih sprememb obstoječih subjektov, če ti po statusni spremembi postanejo pravni nasledniki dosedanjega najemnika;
7. če gre za oddajo dela poslovnega prostora in dosedanji najemnik s tem soglaša;
8. če se poslovni prostor odda osebi javnega prava, ali če gre za oddajo poslovnega prostora osebi, ki ji je podeljena koncesija in gre za oddajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od trajanja koncesije;
9. če nadaljujejo z dejavnostjo najemnika, ki je samostojni podjetnik, njegovi družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner, otrok, brat, sestra, snaha, zet, vnuk in starš), ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, v primeru upokojitve ali smrti;
10. če nadaljujejo z dejavnostjo najemnika delavci, ki so bili pri njem zaposleni zadnji dve leti in izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti;
11. če se oddaja poslovni prostor vaškim in četrtnim skupnostim, političnim strankam (ki so praviloma zastopane v občinskem svetu), ustanovam s področja kulture, izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, socialnega varstva in društvom.
V primerih iz 1. do 10. točke prejšnjega odstavka, ne velja obveznost objave namere o oddaji poslovnega prostora v najem na spletni strani občine.
Pred sklenitvijo neposredne pogodbe se izvede postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki. Za pogajanja se štejejo tudi dopisovanje zaradi usklajevanja volj oziroma vsa druga dejanja in postopki, katerih cilj je doseganje čim višje najemnine ali čim ugodnejših pogojev oddaje v najem.