22. člen
(območja urejanja na območju krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Enote urejanja prostora EU 1, EU 2 in EU 3 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A in na površine za turizem, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, na območja okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe O, na površine energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E in na območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
(2)
Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
? K1: – agrarnih operacij na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
? K2: – agrarne operacije na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
? ostali posegi:
(3)
Pri rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz kartografskih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) ali iz kartografskih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti).
(4)
V enoti urejanja prostora EU 1, na območju opredeljenem v strateškem delu, je dopustno izvajanje agrarnih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. Na teh območjih se morajo izdelati OPPN, na podlagi katerih bodo izdelani komasacijski načrti, na katere se pridobi naravovarstveno soglasje. Točna meja agrarnih operacij se določi v OPPN.
(5)
V enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih posegov iz drugega odstavka tega člena vzdržuje in obnavlja drenažni sistem ter osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(6)
Gradbeno-inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo ali so predvidene po kmetijskih zemljiščih, se umešča tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, po robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo in v času izven rasne sezone ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Linijske gradbeno-inženirske objekte se izvede v zemeljski izvedbi pod enakimi pogoji iz prejšnjega stavka. Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(7)
Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje parcele ali nepremičnine na njej in obratno. Kakršen koli poseg na sosednje zemljišče je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.
(8)
Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi iz 13. člena tega odloka ter za vrste objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
? gradbeni inženirski objekti, razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203 ter objekti in naprave iz Priloge 1 in 2. Objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave, se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča. Možni so tudi ostali posegi: Rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, objekti in naprave za potrebe pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine, kot so paintball, adrenalinski park, ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdov. Za vsak poseg v gozd se poleg pridobitve soglasja ZGS pridobi tudi soglasje in pogoje ZRSVN.
(9)
Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, ki so namenjeni za promet in pripadajočih varovalnih pasovih ter na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture, spomenikov, obvestilne neprometne signalizacije, ipd. v skladu z resornimi predpisi. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(10)
Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(11)
Na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobnejše namenske rabe O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje (posegi) komunalnih čistilnih naprav, vodohranov, prečrpališč in drugih objektov za oskrbo ali čiščenje vode, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov: objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti in naprave, ki so potrebni za priključitev in delovanje okoljske infrastrukture. Na območju komunalne čistilne naprave, so dopustni posegi, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena. Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. Območja se lahko ogradijo. Na območju okoljske infrastrukture pri čistilni napravi v Šalovcih (parcela št. 7816/2, k.o. Šalovci) se lahko izvaja ločeno zbiranje odpadkov, uredi deponija za gradbeni material, ruševine.
(12)
Na območju stavbnih zemljišč, ki so območja energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, na katerih je urejena energetska infrastruktura, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, ki so potrebni za priključitev in delovanje energetske infrastrukture, kot so objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena.
(13)
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe T, so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno-inženirske objekte, ki so potrebni za priključitev in delovanje komunikacijske infrastrukture. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena.
(14)
Na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so namenjena za turistične dejavnosti, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(15)
Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(16)
Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot funkcionalna zemljišča oziroma gradbena parcela. Novih samostojnih objektov na teh območjih ni možno graditi. Možna je postavitev pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta iz Priloge 1 in 2, in sicer za vrsto posegov, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo; razpršena poselitev z oznako A. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj, tudi pomožnih objektov, se smiselno uporabljajo prostorsko izvedbeni pogoji, glede na namen objekta, določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, določen v uradnih evidencah, in sicer se smiselno uporabijo prostorsko izvedbeni pogoji, ki so navedeni za območje podrobnejše namenske rabe razpršene poselitve z oznako A v tem členu.
(1)
Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe A. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku od kategoriziranih državnih ali občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. Kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le-te lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10,0 m odmiku od obstoječe obcestne gradbene linije, kolikor gradbene linije ni zaznati pa v 20,0 m odmiku od javne ceste.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Kota tal pritličja je pri vseh objektih lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni silosi so lahko visoki do 10 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele …).
(3)
Oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina opečne barve, temno rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi v sivi in temno sivi barvi. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih objektih so strehe lahko krite s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Signalne barve so prepovedane. Enokapne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih (enostavnih in nezahtevnih ter ostalih pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi, ipd.). Na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so strehe lahko položnejše. Smer slemena stavb na gričevnatem delu zaselka naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemena prečno na plastnice. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture, komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče naprave se prilagodi namenu. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni.
(4)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ni manjši od 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(5)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje.
(6)
V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča, vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljavcev vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje. Možna je postavitev ograj tudi okrog stanovanjskih objektov, vendar ne sme presegati višine 1,2 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino je lahko višine 1,8 m. Varovalna ograja ob športnih površinah je lahko višine do 4,0 m. Ograja se postavi znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone listnate vegetacije.
(7)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(8)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru ureditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobnejše namenske rabe A.
(1)
Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2)
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območjih, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3)
Pri gradnji objektov in pri večjih posegih na parceli se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(4)
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(5)
Poleg navedenih pogojev veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1)
V enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2 je več enot kulturne dediščine.
– EU 1: EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci)
EŠD 3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci)
EŠD 6753 – Eneolitska naselbina (Čepinci)
EŠD 6779 – Gomila pašnik (Čepinci)
EŠD 11052 – Lenaršičev mlin (Markovci)
EŠD 17086 – Gomilno grobišče Sočina graba (Dolenci)
EŠD 18246 – Domačija Vajdenovi (Dolenci)
EŠD 18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci)
EŠD 27550 – Nemeški križ (Dolenci)
EŠD 28028 – Križ (Čepinci)
EŠD 27549 – Križ (Dolenci)
– EU 2: EŠD 119 – Pokopališka cerkev sv. Martina
(Domanjševci)
EŠD 6765 – Gomilno grobišče (Domanjševci)
EŠD 6844 – Žlebičev mlin (Domanjševci)
EŠD 6845 – Čahukov mlin (Domanjševci)
EŠD 18237 – Solarjev mlin (Šalovci)
EŠD 18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi
(Domanjševci)
EŠD 29506 – Arheološko območje Ob Peskovskem potoku
(Šalovci).
(2)
Na območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz prvega odstavka č) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3)
V enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD 28028 – Križ (Čepinci), je potrebno pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parceli 1848 k.o. Čepinci, pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4)
V enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD 18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci), pozidava na sme posegati v avtohtono sadno drevje, s katerim je obdana okolica enote kulturne dediščine.
(5)
V vseh enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in pogoje za varstvo naravnih vrednot v enotah urejanja prostora EU 1, EU 1/1 in EU 2, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine in usmeritve iz Odloka o krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03) ter njegove podzakonske predpise. Vsi posegi morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.
(6)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranjanja se obseg ekstenzivnih travišč v velikosti, kot je bilo evidentirano leta 2003 (PA koda 38 in 37, Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko, 2003). Kar pomeni, da se ohranja sedanje travniške površine (šifra dejanske rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v intenzivne, površine, katere so se v obdobju med 2003 in 2012 zaradi intenzifikacije kmetijstva naravovarstveno razvrednotile (šifra dejanske rabe: 1100, 1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012) se nadomesti na obstoječih zaraščajočih površinah (šifra dejanske rabe 1410, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje in ponovno vzpostavitev travniških površin na približno 108 ha. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke. V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij iz 44. člena ZPNačrt.
(7)
V enoti urejanja prostora EU 1 (parcele oziroma deli parcel 3606/2 in 3625, obe k.o. Dolenci, ter 6640/2 in 6628/2, obe k.o. Šalovci) se ob rekonstrukciji oziroma nadgradnji prometne infrastrukture zagotovi ohranjanje rastišč dišečega volčina. V rastišča dišečega volčina se tudi v območja nestavbnih zemljišč ne umešča nobenih objektov. Pri izvajanju ukrepov za ohranjanje rastišč naj se upošteva usmeritve iz poročila B. Bakan (2009): Dišeči volčin na Goričkem – Inventarizacija rastišč dišečega volčina v občinah Šalovci in Hodoš (zaključno poročilo).
(8)
V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja naj se na območju črnih točk povozov dvoživk v enoti urejanja prostora EU 1 vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so razvidne iz analize izhodiščnega stanja.
(9)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne površine, živice, solitere v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(10)
Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
(11)
Na delih območja enote urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(12)
Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(13)
V enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 je možna izvedba agromelioracij (na območju, ki je prikazan v strateškem delu OPN Šalovci na kartografski prilogi 214_02 Usmeritve za razvoj krajine). Točna meja agromelioracij se določi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu na podlagi idejne zasnove ter pridobi naravovarstveno soglasje.
(14)
V enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 na območju raziskovalnega prostora Murske depresije, se omogoči raziskave nafte, geotermalne vode in zemeljskega plina, razen na območju stavbnih zemljišč oziroma v skladu s tem odlokom.
(15)
Na delu enot urejanja prostora EU 1, EU 1/1, EU 2, EU 3, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi ter na delu enot urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(16)
Na delu enot urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na požarno ogroženih območjih se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(17)
Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se upošteva mejne vrednosti predpisane za posamezna območja.
(2)
Za vsak poseg v vodovarstvenih pasovih ali črpališče pitne vode morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.
(3)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.