a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
V enoti urejanja SO 2 in podenotah urejanja SO 9/1 in SO 9/3 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(1)
Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe ob cesti se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb. Možni so manjši zamiki fasade od ulične gradbene linije v pritličju pri uličnih vhodih do 0,50 m in pri nadstreških nad uličnimi vhodi do 0,80 m.
(2)
Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne meje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javnih cest so najmanj 4,00 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb ter ob upoštevanju značilne tipologije obstoječe zazidave.
(2)
Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Višina do P+5 je dopustna pod pogojem, da znaša bruto tlorisna površina najvišje etaže največ 80 % bruto tlorisne površine predhodne etaže, da je dvoriščna fasada najvišje etaže od najbolj izpostavljenega dela dvoriščne fasade predhodne etaže zamaknjena v notranjost za najmanj eno višino stanovanjske etaže in da je streha najvišje etaže ravna ali položna v naklonu do 15°. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(4)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele s stanovanjskimi stavbami mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.
(3)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(4)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(4)
Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
(5)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
Enota urejanja in podenoti urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.
(2)
V enoti urejanja SO 2 je še EŠD 16808 – delavski dom, ki je profana stavbna dediščina, v podenoti urejanja SO 9/1 sta EŠD 6802 – hiša Slovenska 13 in EŠD 6803 – evangeličansko župnišče, ki sta profani stavbni dediščini; v podenoti urejanja SO 9/3 sta EŠD 13031 – kantorjeva hiša in EŠD 6816 – Bergerjeva vila, ki sta profani stavbni dediščini.
(3)
Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(4)
Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.
Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka
Za enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.