39. člen
(cerkveni kompleksi)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
V enoti urejanja SO 18 in podenoti urejanja SO 9/2 je na območjih stavbnih zemljišč v cerkvenem kompleksu, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti namenjena za verske, trgovske, izobraževalne in vzgojne dejavnosti ter za bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(1)
Stavbe se lahko gradi le izven zemljišča, ki je funkcionalno zemljišče k cerkveni stavbi. Nezahtevne in enostavne objekte se lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam. K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena.
(2)
Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,00 m.
(3)
Ograja se lahko postavi do meje parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.
(4)
Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko.
(5)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Pri določanju tlorisne velikost novih stavb se upošteva velikost parcele in odmiki od obstoječih stavb in parcelnih mej.
(2)
Višina novih stavb je do P+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).
(3)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(4)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.
(1)
Tlorisna oblika novih stavb je kvadratna ali pravokotna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi materiali.
(3)
Pri rekonstrukciji in vzdrževanju stavb se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(4)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Vsaj tretjina parcele mora biti ozelenjena. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.
(5)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(6)
Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(6)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
(7)
Ob lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
Enota urejanja in podenota urejanja sta v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. V podenoti urejanja SO 9/2 je EŠD 4152 – evangeličanska cerkev, v enoti urejanja SO 18 pa EŠD 3191 – cerkev Sv. Nikolaja, ki sta sakralni stavbni dediščini. V enoti urejanja SO 18 sta še EŠD 6789 – rimskodobni nagrobnik, ki je arheološka dediščina in EŠD 18334 – župnišče pri cerkvi Sv. Nikolaja, ki je profana stavbna dediščina.
(2)
Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine.
(3)
Vse posege v cerkvenih kompleksih se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem.
(4)
Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.
Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.