65. člen
(stanovanjska naselja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enotah urejanja ČE 4, ČE 7, ČE 8, ČE 9, KR 3, PU 3, PU 4 in RA 2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(2)
V enotah urejanja ČE 7 in ČE 8 je na območju stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov in vzdrževanje zelenic. Gradnja nadzemnih objektov in utrjenih površin ni dopustna. V enoti urejanja ČE 7 je na zelenici možna še ureditev dovoznih priključkov do objektov severno od potoka ter gradnja mostov čez potok.
(3)
V enotah urejanja ČE 8 in ČE 9 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:
(4)
V enoti urejanja ČE 9 je na območju stavbnih zemljišč, ki so športni centri z oznako podrobnejše namenske rabe BC, za potrebe terapevtskega jahanja in šole športnega jahanja dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(5)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(6)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Pri umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti.
(2)
Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. V vseh enotah velja za vse stavbe na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med stavbami so tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je gradbena linija obstoječih stavb ob cesti bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah do dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3)
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
(4)
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(6)
Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
(7)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.