66. člen
(centralna območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V enoti urejanja RA 6 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(2)
V enotah urejanja BA 3, KR 5 in RA 7 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti za izobraževanje in varstvo (šole in vrtci), z oznako podrobnejše namenske rabe CD dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov:
(3)
V enoti urejanja BA 3 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna ureditev in vzdrževanje igrišč ter gradnja oziroma postavitev:
(4)
V enoti urejanja RA 6 so na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje:
(5)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(6)
Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Pri umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se umešča vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb.
(2)
Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.
(2)
Višina mešanih stavb je največ do P+3+M, višina individualnih stanovanjskih stavb je do P+1+M. Višina kolenčnega zidu je do 1,20 m. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
(4)
Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti.
(1)
Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je do 30°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd.
(2)
Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom.
(3)
Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(1)
Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2)
Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami.
(3)
Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo 2 tega odloka.
(4)
Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5)
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba.
(6)
Ob javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone odstrani.
(7)
Nad parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
(1)
V enoto urejanja RA 7 sega manjši del izvedenih hidromelioracij, zato se pri posegih varuje drenažni sistem in se po potrebi nadomesti.
(2)
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka.
Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka.