na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba I Up 136/2015 - mednarodna zaščita - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje - ločeno obravnavanje (razdružitev) tožb (tožbenih zahtevkov) prosilcev
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
27.1.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Up 136/2015
INTERNA OZNAKA
VS1015400
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
INSTITUT VSRS
mednarodna zaščita - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje - ločeno obravnavanje (razdružitev) tožb (tožbenih zahtevkov) prosilcev
PODROČJE VSRS
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 179/2015-19 z dne 17. 4. 2015 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek pred drugim senatom.
JEDRO
ZUS-1 nima posebnih določb o izvajanju dokazov oziroma dokazovanju ter s tem zaslišanju prič oziroma strank, zato se glede teh vprašanj primerno uporabljajo določbe ZPP.
V zvezi s tem pa Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je pri uporabi določb ZPP v zvezi z ZUS-1 v postopkih po ZMZ treba upoštevati tudi specifiko postopkov po ZMZ. V teh postopkih so namreč izjave strank (prosilcev), dane na zapisnik pri toženi stranki ali pred sodiščem na glavni obravnavi, pogosto edini dokaz.
Prav zato izvedba dokaza z zaslišanjem strank ne utemeljuje neposredne uporabe določb ZPP oziroma prilagoditve postopka, kot ga določa ZPP, v upravnem sporu na način, ki bi navedeno presojo verodostojnosti še dodatno zmanjševal ali celo onemogočal.
Tak način izvedbe dokazov oziroma glavne obravnave lahko vpliva na možnost svobodne in resnične izjave stranke (tudi ali še posebej v postopkih mednarodne zaščite), ki o določenih osebnih okoliščinah (npr. spolna usmerjenost, zlorabe, verska pripadnost) v navzočnosti drugih oseb (npr. staršev) ne bi želela izpovedati, čeprav bi si s tem poslabšala procesni položaj, torej vpliva na procesni položaj tožnikov (prosilcev za mednarodno zaščito).
Taka izvedba glavne obravnave vpliva tudi na procesni položaj tožene stranke, saj ji je bistveno oteženo soočanje izjav strank (kot prič) in s tem možnost dokazovanja njihove (ne)resničnosti.
V zadevah, v katerih je izjava stranke (prosilca za mednarodno zaščito) pogosto edini dokaz, sodišče ne bi smelo (nekritično) obravnavati tožb (vseh) tožnikov (tudi če gre za družino) združeno oziroma bi jih moralo razdružiti in samostojno obravnavati tožbo oziroma tožbene zahtevke za vsakega tožnika posebej, ločeno od drugih, ne glede na to, ali je tožena stranka o njihovih prošnjah za mednarodno zaščito odločila z eno odločbo.
V zvezi s tem pa Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je pri uporabi določb ZPP v zvezi z ZUS-1 v postopkih po ZMZ treba upoštevati tudi specifiko postopkov po ZMZ. V teh postopkih so namreč izjave strank (prosilcev), dane na zapisnik pri toženi stranki ali pred sodiščem na glavni obravnavi, pogosto edini dokaz.
Prav zato izvedba dokaza z zaslišanjem strank ne utemeljuje neposredne uporabe določb ZPP oziroma prilagoditve postopka, kot ga določa ZPP, v upravnem sporu na način, ki bi navedeno presojo verodostojnosti še dodatno zmanjševal ali celo onemogočal.
Tak način izvedbe dokazov oziroma glavne obravnave lahko vpliva na možnost svobodne in resnične izjave stranke (tudi ali še posebej v postopkih mednarodne zaščite), ki o določenih osebnih okoliščinah (npr. spolna usmerjenost, zlorabe, verska pripadnost) v navzočnosti drugih oseb (npr. staršev) ne bi želela izpovedati, čeprav bi si s tem poslabšala procesni položaj, torej vpliva na procesni položaj tožnikov (prosilcev za mednarodno zaščito).
Taka izvedba glavne obravnave vpliva tudi na procesni položaj tožene stranke, saj ji je bistveno oteženo soočanje izjav strank (kot prič) in s tem možnost dokazovanja njihove (ne)resničnosti.
V zadevah, v katerih je izjava stranke (prosilca za mednarodno zaščito) pogosto edini dokaz, sodišče ne bi smelo (nekritično) obravnavati tožb (vseh) tožnikov (tudi če gre za družino) združeno oziroma bi jih moralo razdružiti in samostojno obravnavati tožbo oziroma tožbene zahtevke za vsakega tožnika posebej, ločeno od drugih, ne glede na to, ali je tožena stranka o njihovih prošnjah za mednarodno zaščito odločila z eno odločbo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.