TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob odločanju o pritožbah obtoženega A. A. ter zagovornikov obtoženih B. B. in A. A. se:

I. pritožbi zagovornice obtoženega B. B. delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obtoženega B. B., v odločbah o kazenskih sankcijah in stroških postopka spremeni tako, da se:

a. ob nespremenjenih kaznih zapora in izgona tujca iz države ter nespremenjenem številu dnevnih zneskov denarne kazni

zniža višina dnevnega zenska na 5,00 (pet) EUR

in se obtoženemu B. B. izreče stranska denarna kazen v višini 750,00 (sedemsto petdeset) EUR,

b. obtoženega B. B. po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP stroški zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, bremenijo proračun;

v preostalem se pritožba zagovornice obtoženega B. B. zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obtoženega B. B.;

II. po uradni dolžnosti razveljavi sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obtoženega A. A. in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Peti odstavek 70. člena ZKP določa, da se za zagovornika po uradni dolžnosti lahko postavi samo odvetnik. Po določbi tretjega odstavka 67. člena ZKP sme sicer zagovornika, razen v postopku pred Vrhovnim sodiščem, nadomeščati odvetniški kandidat, vendar se to nanaša samo na zagovornika po pooblastilu, ne pa tudi na zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je bil kot zagovornik po uradni dolžnosti postavljen odvetnik, je obtoženega na predobravnavnem naroku ter na glavni obravnavi namesto oziroma za odvetnika zastopala odvetniška kandidatka. Glede na to, da drugi odstavek 70. člena ZKP določa, da mora imeti obtoženec zagovornika, če oziroma ko mu je odvzeta prostost in dokler traja zoper njega odrejeni pripor in ker zakon ne dopušča, da bi po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika lahko nadomeščal odvetniški kandidat, je šteti, da obtoženi v predmetni zadevi na preobravnavnem naroku ter glavni obravnavi dejansko ni imel zagovornika.

Nenavzočnost obtoženčevega zagovornika, ko zakon določa obvezno obrambo, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP glede vprašanja, ali je bila glavna obravnava opravljena v navzočnosti obtoženčevega zagovornika, ko je obramba obvezna. Na to kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.