na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba I Cp 579/2024 - služnostna pravica hoje in vožnje - neizvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - dejansko izvrševanje služ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
12.2.2025
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 579/2024
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00082730
SENAT, SODNIK
Katarina Marolt Kuret (preds.), Majda Irt (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
INSTITUT VSRS
služnostna pravica hoje in vožnje - neizvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - dejansko izvrševanje služnosti - vidnost izvrševanja služnosti - zastaranje služnosti - prenehanje služnosti zaradi zastaranja - prenehanje služnosti na podlagi zakona - potrebnost in koristnost služnosti - odločanje o stroških pravdnega postopka - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - skupna vrednost spornega predmeta - nagrada pooblaščenca - odmera nagrade
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 360 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 360 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.
JEDRO
Določbo druge alineje 223. člena SPZ, ki ureja zastaranje služnosti, koristnosti za gospodujoče zemljišče (za razliko od 222. člena SPZ) ne opredeljuje kot pogoja, zaradi katerega zastaranje služnosti ne bi bilo mogoče.
Pri vprašanju zastaranja služnosti je bistveno, ali je služnostni upravičenec služnost dejansko izvrševal. Za ugotovitev tega je pomembno, ali je bilo izvrševanje služnosti vidno in navzven zaznavno.
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
Pri vprašanju zastaranja služnosti je bistveno, ali je služnostni upravičenec služnost dejansko izvrševal. Za ugotovitev tega je pomembno, ali je bilo izvrševanje služnosti vidno in navzven zaznavno.
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.