TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka delno spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju v roku 8 dni posredovati še:

- pojasnilo, ali direktor družbe H. d.o.o. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do dneva priprave pojasnila; v kolikor nasprotni udeleženec tega pojasnila iz utemeljenih razlogov ne bi mogel podati, pa naj te razloge ustrezno pojasni;

- pojasnilo, ali A. A.. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do dneva priprave pojasnila; v kolikor nasprotni udeleženec tega pojasnila iz utemeljenih razlogov ne bi mogel podati, pa naj te razloge ustrezno pojasni;

v preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu IV. točke izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je v III. in V. točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, predlagatelju pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe v znesku 100,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.

Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.

Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.