ZVrt – Zakon o vrtcih (ZVrt)

569. Zakon o vrtcih (ZVrt)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o vrtcih (ZVrt)

Razglašam zakon o vrtcih (ZVrt), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. februarja 1996.

Št. 001-22-21/96

Ljubljana, dne 22. februarja 1996.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O VRTCIH (ZVrt)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci in varstvo predšolskih otrok, ki ga izvajajo varuhi predšolskih otrok na domu.

2. člen

(temeljne naloge vrtcev)

Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

3. člen

(načela predšolske vzgoje v vrtcih)

Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:

-

demokratičnosti,

-

pluralizma,

-

avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,

-

enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,

-

pravice do izbire in drugačnosti in

-

ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

4. člen

(cilji predšolske vzgoje)

Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:

-

razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

-

razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,

-

razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,

-

negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

-

spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,

-

spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,

-

posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,

-

spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in

-

razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

5. člen

(jezik)

Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.

6. člen

(uresničevanje pravic manjšin)

Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.

7. člen

(pravice romske skupnosti)

Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

8. člen

(otroci s posebnimi potrebami)

Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe za predšolske otroke.

Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

9. člen

(pravica do izbire programov)

Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.

10. člen

(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)

Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.

V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi interes staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega prebivališča se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino, prijavljeno začasno prebivališče.

Če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v kraju, naselju ali ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov, občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine.

10.a člen

(prostori vrtca v drugih stavbah)

Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok.

Za stavbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna sprememba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.

10.b člen

(prostorsko načrtovanje vrtcev)

Občina je dolžna pri načrtovanju dejavnosti v prostoru načrtovati tudi ustrezne površine za dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mora opredeliti površine, namenjene dejavnosti predšolske vzgoje.

Financiranje izgradnje vrtca je lahko predmet dogovora med občino in zasebnim partnerjem. Če se v vrtcu izvaja program javne službe, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo pri ureditvi medsebojnega razmerja opredeliti čas, v katerem občina prevzame lastništvo stavbe.

10.c člen

(organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja)

Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v prostorih zasebnega partnerja, ki opravlja dejavnost na območju občine, s katerim občina sklene dogovor o zagotavljanju programa za predšolske otroke, če so prostori zasebnega partnerja skladni z normativi in pogoji za prostor in opremo vrtca. Medsebojno razmerje občina in zasebni partner uredita s posebno pogodbo, v kateri lahko opredelita, da imajo otroci zaposlenih pri zasebnem partnerju prednost pri vključevanju v vrtec, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva.

Za organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja se uporablja zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za vrtec, ki deluje v prostorih zasebnega partnerja, velja ureditev o avtonomiji šolskega prostora, kot to določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

10.č člen

(strokovno povezovanje vrtca z visokošolskim zavodom)

Za strokovno povezovanje in sodelovanje vrtca z visokošolskim zavodom, ki izvaja visokošolski študijski program predšolske vzgoje, se lahko oddelek vrtca ali enota vrtca organizira tudi v prostorih visokošolskega zavoda.

Za organiziranje vrtca pri visokošolskem zavodu se smiselno uporablja določba prvega odstavka 10.c člena zakona, ki ureja organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja.

11. člen

(predstavitev programov vrtca)

Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.

Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programov.

Obvezne dele publikacije določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH

12. člen

(programi za predšolske otroke)

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Program za predšolske otroke obsega:

-

ime programa,

-

strokovna izhodišča,

-

vzgojna področja in cilje in

-

načine in oblike sodelovanja s starši.

Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

13. člen

(sprejemanje programa zasebnega vrtca)

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.

Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino.

Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

14. člen

(programi v vrtcu)

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:

-

dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

-

poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in

-

krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno.

Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.

Krajši programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.

Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo.

Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.

14.a člen

(krajši programi za predšolske otroke v obsegu 240 ur)

Javni vrtec lahko organizira za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost pet let in niso vključeni v vrtec, krajši program v obsegu 240 ur letno, namenjen otrokom, ki bodo v skladu z zakonom, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, v naslednjem šolskem letu začeli obiskovati šolo. Program se financira iz državnega proračuna in je za starše brezplačen.

14.b člen

(zagotavljanje vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec)

Občina, na območju katere se nahaja evidentirano romsko naselje, spremlja in spodbuja vključenost predšolskih otrok iz tega naselja v vrtec. Občina na podlagi podatkov o številu predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, za vsako posamezno šolsko leto določi vrtec, ki za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost pet let in na dan 30. aprila tekočega leta niso vključeni v vrtec, organizira v naslednjem šolskem letu krajši program v obsegu 240 ur letno.

Pristojna služba občine v evidentiranem romskem naselju izvaja vse dejavnosti, da starši vključijo predšolske otroke v vrtec.

15. člen

(starostna obdobja)

Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:

-

prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in

-

drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.

16. člen

(oddelki)

Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci prvega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja, otroci drugega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega obdobja.

V kombinirani oddelek so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

17. člen

(število otrok in število delavcev v oddelku)

Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja dvaindvajset otrok in v kombiniranem oddelku sedemnajst otrok. V kombiniranem oddelku je lahko največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri otroke drugega starostnega obdobja manj se lahko poveča število otrok prvega starostnega obdobja za enega otroka.

Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek tega člena, za največ dva otroka v oddelku.

Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok - pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov in se ne izvaja v času počitka otrok.

Krajši program izvaja vzgojitelj.

V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji le z enim oddelkom otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja skupaj vsaj 6 ur.

Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

18. člen

(vzgojnovarstvene družine)

Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali zasebni vzgojitelj organizira tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok - pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu zasebnega vzgojitelja.

Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali vzgojitelja predšolskih otrok - pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo.

Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

20. člen

(vpis in sprejem otrok)

Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto.

Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.

Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom.

Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami.

Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga.

Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami, predložijo individualni načrt pomoči družini ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.

Če se zaradi nasilja v družini eden od staršev z otrokom odseli, lahko otroka vpiše v vrtec oziroma izpiše iz vrtca starš brez soglasja starša, ki je povzročitelj nasilja. V tem primeru vrtec vpiše oziroma izpiše otroka na podlagi predložitve mnenja o ogroženosti otroka zaradi nasilja v družini, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.

Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ko obvesti le starša, ki je vpisal otroka v vrtec.

Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.

20.a člen

(postopek odločanja komisije)

Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z določbami tega zakona. Na seji komisije so lahko prisotni samo člani komisije, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni vrstni red otrok.

Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov.

Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

20.b člen

(prednostni vrstni red)

Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku.

Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam.

Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro.

Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke:

-

šifro otroka,

-

število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

-

datum vključitve otroka v vrtec,

-

sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem.

Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke:

-

šifro otroka,

-

število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

-

sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec, v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom, vložijo v vrtec ugovor,

-

rok veljavnosti čakalnega seznama.

Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca.

Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.

O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta zakon. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.

20.c člen

(pogodba med vrtcem in starši ter domneva umika vloge za vpis otroka v vrtec)

Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem.

V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama.

Če je na nivoju občine oblikovan centralni čakalni seznam v skladu z 20.f členom tega zakona, lahko občina ne glede na prvi odstavek tega člena določi krajši rok za podpis pogodbe z vrtcem, vendar ne krajši kot pet delovnih dni.

S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec.

20.č člen

(objava informacij)

Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca.

20.d člen

(evidenca razpoložljivih kapacitet)

Občina lahko zahteva, da ji vrtec posreduje podatke iz 20.č člena tega zakona za namen vzpostavitve javno dostopne evidence uporabnikom o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.

Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka redno oziroma najmanj enkrat mesečno posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ki je dolžno oblikovati informacijsko točko, namenjeno uporabnikom, o stanju kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem mestu. Način in obliko posredovanja podatkov predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

20.e člen

(vročanje)

Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto.

20.f člen

(enoten vpis v vrtce na območju občine)

Občina, ki je ustanoviteljica več vrtcev, lahko določi, da se za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis otrok v vrtce in vzpostavi centralna evidenca vpisanih otrok za vse njene vrtce. V tem primeru občina določi za vse vrtce enake kriterije.

Enoten vpis v vrtce poteka na način, pod pogoji in po postopku, ki ga določi občina s svojim aktom v skladu z določbami tega zakona. Z aktom lahko občina staršem omeji pravico do vpisa le v določeno število vrtcev in določi, da občina po končanih postopkih sprejema otrok v vrtce za tiste vrtce, ki imajo oblikovane čakalne sezname otrok, te sezname združi v centralni čakalni seznam, tako da se prednostni vrstni red oblikuje po doseženem številu točk, ki ga je določila komisija za sprejem v posameznem vrtcu. Centralni čakalni seznam vsebuje podatke iz prve in druge alinee petega odstavka 20.b člena tega zakona.

Centralni čakalni seznam se objavi na oglasnih deskah v vseh vrtcih na območju občine in na njihovih spletnih straneh ter na spletni strani občine. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s čakalnega seznama k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec, v skladu z določili akta občine. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe z vrtcem, kot to določa 20.c člen tega zakona, se ne more šteti, da so umaknili vlogo za vpis v vrtec, lahko pa se zaradi več zaporednih odklonitev ponujenega prostega mesta pod pogoji, ki jih določi občina v aktu iz drugega odstavka tega člena, otroka uvrsti na zadnje mesto čakalnega seznama.

20.g člen

(vključitev otroka v vrtec na podlagi mnenja centra za socialno delo)

Center za socialno delo lahko v postopku obravnave družine v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, ali na predlog pristojne službe občine iz drugega odstavka 14.b člena tega zakona, izda mnenje, da je v otrokovo korist, da starši otroka, ki bo v naslednjem šolskem letu dopolnil starost šest let, čim prej vključijo v vrtec. Mnenje se vroči staršem in vrtcu, ki ga je občina določila za izvajanje krajšega programa v obsegu 240 ur letno.

Otroka, za katerega je center za socialno delo izdal mnenje iz prejšnjega odstavka, starši vključijo v vrtec, v katerem je organiziran krajši program v obsegu 240 ur letno. Če starši otroka ne vpišejo v vrtec oziroma ga vpišejo, vendar otrok vrtca ne obiskuje, vrtec o tem obvesti center za socialno delo.

21. člen

(letni delovni načrt)

Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.

Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in poslovni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa. Z letnim delovnim načrtom se določijo tudi sprememba organizacije dela oddelkov in enot med šolskimi počitnicami, morebitno zaprtje posameznih enot in določitev dežurnih enot, izvajanje obogatitvenih in dodatnih dejavnosti, izvajanje dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vrtec, ter načrt, ukrepi in usposabljanje zaposlenih za zagotavljanje varnega in spodbudnega vzgojnega okolja.

Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora biti pred sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno službo občine ustanoviteljice.

21.a člen

(delovanje vrtcev ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah)

O delovanju vrtcev v okoliščinah preprečevanja in blažitve posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter med razglašenimi izrednimi razmerami odloča minister, pristojen za predšolsko vzgojo, razen, če je z drugim zakonom določeno drugače.

Če so okoliščine iz prejšnjega odstavka omejene na lokalna okolja in ne trajajo več kot tri dni, o zaprtju vrtca odloča ravnatelj v soglasju z občino.

21.b člen

(hišni red)

Vrtec v soglasju z občino ustanoviteljico v hišnem redu določi območje vrtca in površine, ki spadajo v prostor vrtca, poslovni čas in uradne ure, uporabo prostora vrtca in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

22. člen

(izvršilni predpis o dokumentaciji)

Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

III. VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK

a24.a člen

(varstvo predšolskih otrok)

Varstvo predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec, lahko kot pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih določa ta zakon, organizira in opravlja le fizična oseba, ki je vpisana v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno občasno varstvo otrok na njihovem domu, ki se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo osebno dopolnilno delo in občasno varstvo otrok na njihovem domu, ki ga opravljajo pravne osebe kot pridobitno dejavnost.

24.a člen

(varuh predšolskih otrok)

Fizična oseba lahko opravlja dejavnost varstva predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, kot varuh predšolskih otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Varuh predšolskih otrok se vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-

da ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali izobraževalni program gimnazije z ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo ali da izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi oziroma ima po postopku priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica na področju vzgoje in izobraževanja priznano poklicno kvalifikacijo za vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojiteljev, vzgojitelje, učitelje in svetovalne delavce na področju vzgoje in izobraževanja,

-

da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

Varuh predšolskih otrok lahko varuje skupino predšolskih otrok, ki ne sme presegati šest otrok. Varuh predšolskih otrok lahko varuje otroke v stanovanjski stavbi, ki ima izdano uporabno dovoljenje. Za prostor in opremo, ki jo mora zagotoviti varuh predšolskih otrok za varstvo otrok, se uporabljajo določbe predpisa o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki ureja prostore za otroke v vzgojno-varstveni družini in določbe predpisa, s katerim se podrobneje urejajo vzgojno-varstvene družine. V stanovanjski enoti je lahko registriran le en varuh predšolskih otrok.

V register se vpišejo:

-

ime in priimek varuha predšolskih otrok, rojstni podatki, spol in EMŠO,

-

izobrazba,

-

kraj opravljanja dejavnosti.

O vpisu v register se varuhu predšolskih otrok izda odločba. Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Prostori, ki se uporabljajo za varstvo predšolskih otrok v skladu z izdano odločbo o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, in dostop do teh prostorov se v času, ko se v njih izvaja varstvo predšolskih otrok, ne štejejo za stanovanje. V prostoru, ki je namenjen varstvu predšolskih otrok, mora imeti varuh predšolskih otrok na vidnem mestu objavljeno odločbo o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, ki jo je izdalo ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Varstvo predšolskih otrok opravlja varuh predšolskih otrok, ki si lahko kot pomoč zagotovi še sočasno prisotnost dodatne osebe. V izjemnih primerih, ko varstva otrok varuh predšolskih otrok ne more opravljati, lahko opravlja varstvo otrok druga oseba v njegovem imenu in na njegov račun. Kot izjemni primer odsotnosti varuha predšolskih otrok se šteje bolniška odsotnost, koriščenje letnega dopusta in druge nujne krajše odsotnosti do 30 delovnih dni. Oseba, ki varuhu predšolskih otrok pomaga pri varstvu otrok oziroma oseba, ki v izjemnih primerih izvaja varstvo otrok namesto varuha predšolskih otrok, mora izpolnjevati pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Za izbiro osebe, ki izpolnjuje ta pogoj, je odgovoren varuh predšolskih otrok.

Če je varuh predšolskih otrok odsoten več kot 30 delovnih dni, se osebi, ki varuha nadomešča, za obdobje največ enega leta izda začasna odločba o vpisu v register varuhov predšolskih otrok na istem naslovu. Osebi, ki nadomešča varuha, se izda začasna odločba o vpisu v register varuhov predšolskih otrok, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Varuh predšolskih otrok se izbriše iz registra po uradni dolžnosti:

-

če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajanje dejavnosti,

-

če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti varuha predšolskih otrok,

-

na podlagi obvestila s strani varuha predšolskih otrok, da je prenehal z izvajanjem dejavnosti.

Podatki o imenu in priimku varuha predšolskih otrok ter o kraju, kjer opravlja svojo dejavnost, so javni in so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.

Podrobnejše pogoje za opravljanje varstva predšolskih otrok določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

24.b člen

(sofinanciranje varuha predšolskih otrok)

Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.

Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca.

Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok.

Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.

24.c člen

(pogodba varuha predšolskih otrok s straši)

Varuh predšolskih otrok na domu je dolžan s starši otrok skleniti pisno pogodbo, s katero se opredeli obseg varstva otrok ter medsebojne pravice in obveznosti.

24.č člen

(prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok)

Pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, je prepovedano opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ali varstva predšolskih otrok.

Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na fizične in pravne osebe, ki izvajajo storitve, namenjene predšolskim otrokom, če se izvajajo tako, da njihov osnovi namen ni varstvo predšolskih otrok.

Registracijo dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in podrobnejšo opredelitev storitev iz prejšnjega odstavka, ki se ne štejejo za dejavnost predšolske vzgoje oziroma za izvajanje varstva predšolskih otrok, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

IV. FINANCIRANJE

25. člen

(viri)

Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:

-

javnih sredstev,

-

sredstev ustanovitelja,

-

plačil staršev ter

-

donacij in drugih virov.

26. člen

(finančni nadzor)

Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca.

1. Javni vrtci

28. člen

(sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina)

Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev.

Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:

-

stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,

-

stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in

-

stroški živil za otroke.

Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.

Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.

Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa.

Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o financiranju.

28.a člen

(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov, ki niso všteti v ceno programa)

Vrtec, ki izvaja javno službo, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov.

O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu javnega vrtca odloči občina ustanoviteljica.

28.b člen

(dodatne ugodnosti znižanega plačila za vrtec, ki jih prizna občina)

Občina lahko s svojim aktom določi, da se staršem plačilo za vrtec, ki jim je določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo, še dodatno zniža in o tem obvesti vrtec. Vrtec dodatno znižanje upošteva pri izstavitvi računa staršem in pri izstavitvi zahtevka občini.

Občina mora ločeno voditi podatke o obsegu sredstev odobrenih dodatnih ugodnosti iz prejšnjega odstavka.

Zakon o vrtcih (ZVrt)

Časovnica