TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obdolženčeve zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti spremeni tako, da se obdolženega V. J. iz razlogov po 1. in 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i o b t o ž b e,

da naj bi skupaj z ločeno obravnavano M. J., z zavestnim sodelovanjem pri storitvi:

1.) zato, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto Š. K. in jo s tem zapeljala, da je ta ravnala v škodo svojega premoženja, s tem, da sta ji točno neugotovljenega dne v mesecu marcu 2013 v B. prikazovala, da sta zainteresirana za nakup njene stanovanjske hiše na naslovu B., za ceno 84.000,00 EUR, ki jo je oglaševala, ker pa še nista imela denarja za plačilo kupnine, sta ji predlagala, da bi nepremičnino najprej vzela v najem, po pridobitvi pričakovanih denarnih sredstev pa da jo bosta odkupila, zaradi česar je Š. N. K., ki je njunim navedbam verjela, sestavila pisno najemno pogodbo za dobo enega leta, s podpisom katere sta se dne 19. 03. 2013 v B. oba tudi zavezala, da bosta za najete prostore plačevala mesečno najemnino v višini 200,00 EUR ter vse v zvezi z uporabo nepremičnine povezane obratovalne stroške in hkrati lažno prikazovala, da bosta kot najemnika izpolnjevala vse obveznosti iz najemnega razmerja, ker pa jima je Š. N. K. zaupala in verjela, da bosta spoštovala določila sklenjene najemne pogodbe, kakor tudi dogovor o odkupu hiše, jima je z dnem 20. 03. 2013 svojo nepremičnino tudi prepustila v posest in dejansko uporabo, nakar pa v skladu s svojim prvotnim namenom, čeprav sta nepremičnino najmanj do konca oktobra 2013 dejansko uporabljala, niti pogodbeno določene najemnine, razen za mesec julij 2013, niti obratovalnih stroškov, razen plačila dveh mesečnih položnic za elektriko, nista plačevala, zaradi česar vse je Š. N. K. nastala premoženjska škoda v višini najmanj 1.517,27 EUR;

2.) poškodovala tujo stvar in jo napravila neuporabno, s tem, da sta v obdobju od 20. 03. 2013 do konca meseca novembra 2013 v krušni peči najete stanovanjske hiše na naslovu B., last Š. N. K., v nasprotju z njenimi izrecnimi navodili o pravilni uporabi krušne peči in opozorilu, da se lahko v njej kurijo le primerna drva, kurila nevarne snovi, s čimer sta povzročila pregretje in notranjo eksplozijo peči in posledično uničenje oboka peči, ki je bil skrušen ter razpoke nosilne plošče in poškodbe kurišča, zaradi česar je peč postala povsem neuporabna, s takšnim ravnanjem pa sta Š. N. K. povzročila za najmanj 5.100,00 EUR škode,

s čemer naj bi storil pod točko 1.) kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211. KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 20 KZ-1 in pod točko 2.) kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku člena 220 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 20 KZ-1.

II. Po tretjem odstavku člena 105 ZKP se oškodovanko Š. N. K. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 22.067,27 EUR napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku člena 96 ZKP stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice obremenjujejo proračun.

Povedano pokaže, da je torej goljufivi namen, kot ključni zakoniti znak tega kaznivega dejanja prvostopno sodišče ustrezno ″napolnilo″ le v obrazložitvi izpodbijane sodbe (″ob vedenju obeh, da za nakup sploh nimata denarja in da ga v zahtevanem znesku tudi ob izteku najema niti ne bosta imela, saj ga niti od obdolženčeve žene, niti od zavarovalnice nista niti mogla pričakovati″), čeprav bi slednje okoliščine za sklepčnost obtožnega akta nedvomno sodile v sodbeni izrek. Zato se je strinjati s pritožbo, da zgolj očitek, ki izhaja iz sodbenega izreka pod točko I/1.) o tem, da sta obdolženec in njegova žena prikazovala interes za nakup nepremičnine, ker pa še nista imela denarja, sta predlagala oškodovanki najprej sklenitev najema, ki je bil dejansko tudi sklenjen v skladu z veljavno najemno pogodbo, kot tudi, da bosta po pridobitvi pričakovanih denarnih sredstev to nepremičnino odkupila ne zadošča za obstoj obogatitvenega goljufivega namena obdolženca, saj slednji v izreku izpodbijane sodbe glede tega kaznivega dejanja ni opisan na razpoznaven in jasen način, kot to pravilno v okviru kršitve kazenskega zakona prvi stopnji očita tudi pritožba. Glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, da naj bi oškodovanka v mesecu novembru 2013, ko sta se obdolženec in njegova žena izselila, ugotovila, da je bila krušna peč uporabljena v nasprotju z njenimi izrecni navodili o pravilni uporabi le-te, saj naj bi se v njej kurile tudi nevarne snovi, kar naj bi povzročilo pregretje in notranjo eksplozijo peči in posledično uničenje oboka peči, gre po oceni pritožbenega sodišča tudi v tem delu za civilno pravno razmerje v skladu z določbami SZ-1, ki uzakonjajo pravice in dolžnosti najemojemalcev, kajti po prenehanju najemnega razmerja mora namreč najemnik vselej izročiti lastniku nepremičnino v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil le v soglasju z lastnikom, kajti v nasprotnem primeru je le-ta odškodninsko odgovoren.