TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v deležu 71 %, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom, razen stroška za sodnega izvedenca, katerega terjatev v deležu 71 % preide na Republiko Slovenijo."

II. Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano točko I. izreka se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 149,33 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.

Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.

V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.

Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.

V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.