TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka tako spremeni, da se predlogu upnika glede začasnega zaupanja mld. A. A. in mld. B. A. v vzgojo in varstvo očetu ugodi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno in neizpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, po kateri bosta sinova po izdani začasni odredbi živela pri upniku in imela z materjo le občasne stike, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlog upnika po začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo očetu utemeljen. Ohranitev predhodne ureditve, po kateri bi mati še naprej samostojno odločala o vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na razvoj otrok, bi lahko privedla do poglobitve konfliktnega odnosa med staršema, kar bi bilo za otroka ogrožujoče. Predmet odločanja tistega starša, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, so namreč vprašanja iz dnevnega življenja otroka, torej povezana s šolskim delom, interesnimi dejavnostmi in rednimi zdravniškimi pregledi, zato je prav, da avtoriteto nad tem področjem vzpostavi tisti od staršev, ki za otroka pretežno skrbi.

Naloga obeh staršev je, da otroka vzpodbujata in jima pomagata, da izkoristita svoje potenciale, pri čemer bosta najbolj uspešna ob medsebojnem sodelovanju in prilagajanju udeležencev. To bo nedvomno večje ob določenem tedenskem stiku, kot če bi bila otroka z mamo le vsak drugi vikend, vse tedenske obveznosti pa opravljala pri očetu.