IZREK
Pritožbi tožnika se delno ugodi in se točka III izreka izpodbijano sodbe in sklepa delno spremeni tako, da se v tem delu v celoti glasi:
„Prvi toženec je dolžan tožniku obračunati:
- regres za letni dopust za leto 2004 v bruto znesku 204,30 EUR, od tega zneska odvesti pripadajoči davek in neto znesek izplačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2005 dalje do plačila;
- regres za letni dopust za leto 2005 v bruto znesku 667,67 EUR, od tega zneska odvesti pripadajoči davek in neto znesek izplačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2005 dalje do plačila;
- regres za letni dopust za leto 2006 v bruto znesku 55,64 EUR, od tega zneska odvesti pripadajoči davek in neto znesek izplačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2006 dalje do plačila,
vse v roku 8 dni.
Zavrne se, kar tožnik iz tega naslova zahteva več, to je še obračun bruto zneska 373,24 EUR in izplačilo po višini opredeljenih neto zneskov.“
Pritožbi prvega toženca se delno ugodi in se izpodbijana sodba in sklep v točki V izreka delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je prvi toženec dolžan povrniti toženi stranki znižajo z zneska 2.231,12 EUR na znesek 2.004,37 EUR.
V preostalem se pritožba tožnika in pritožba prvega toženca zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
Prvi toženec je tožniku v roku 8 dni dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 44,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.
JEDRO
Plače in drugi prejemki, od katerih se plačujejo prispevki in davki, se dosodijo v bruto zneskih in se v izreku le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov.
Pravni temelj tožnikovih zahtevkov zoper oba toženca predstavljajo določbe četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod (te določbe so upnike v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije varovale z uvedbo neomejene solidarne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe za obveznosti te družbe). Iz teh določb v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 394. člena ZGD izhaja neomejena solidarna odgovornost družbenikov za obveznosti likvidirane družbe. Prvi in drugi toženec sta bila ustanovitelja družbe, v kateri je bil zaposlen tožnik. Ta družba je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po ZFPPod. Vendar pa je pri upoštevanju sankcije neomejene odgovornosti družbenikov potrebno upoštevati tudi stališče Ustavnega sodišča RS, da določitev sankcije neomejene odgovornosti sama po sebi ni v neskladju z ustavo, če se upošteva kot temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv, ki so ga ti imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe. Zavrnitev zahtevka zoper drugega toženca je tako utemeljena zaradi tega, ker drugega toženca ni mogoče šteti za aktivnega družbenika, ki bi odgovarjal za obveznosti likvidirane družbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.