TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Ugotovi se nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 3. 8. 2007 in nezakonitost prenehanja delovnega razmerja.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati na delo in mu za ves čas, ko na podlagi nezakonite odpovedi ni delal, priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečnega zneska od 18. v naslednjem mesecu dalje, za čas od 18. 7. do 9. 8. 2007 pa nadomestilo v višini polovice povprečne plače za zadnje tri mesece in mu povrniti stroške postopka, vse v 8 dneh.“

Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z ignoriranjem toženkinih pozivov, naj se izjavi o konkretnih okoliščinah nastopa dela glede na svojo dejavnost s.p., odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca, ki bi v takem primeru želel ohraniti delovno razmerje. Takšno ugotovitev pa je sodišče zmotno štelo za pravno nepomembno, saj ustreza definiciji hude malomarnosti v zvezi s časovno neopredeljenim odklanjanjem dela po pogodbi o zaposlitvi. Tako so bili v tožnikovem ravnanju podani vsi elementi hujše kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, ki je zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.