TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Izključujočnost pomeni možnost, da posestnik izključi tretje od souporabe stvari. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da je treba biti vselej previden pri presoji te okoliščine: ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, marveč zgolj tistih vplivov, ki predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari. Denimo če na poljubnem parkirišču dopoldan parkirajo ljudje, ki pridejo v službo ali po opravkih (stanovalci pa parkirnih mest tedaj ne rabijo, ker so se odpeljali na delo), popoldan pa stanovalci, prvi drugim prav z ničemer ne zanikajo dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj zato, da bi jim pravo priznalo položaj posesti, od posestnikov ni treba zahtevati, da uporabo tretjim preprečujejo (izključujejo) tedaj, ko stvari sami sploh ne rabijo. Nasprotno razlogovanje bi bilo v nasprotju s samim namenom in pomenom posestnega varstva, ki je v preprečevanju samovolje in nasilja. Pritožnica utemeljeno navaja, da je obrazložitev prvostopnega sodišča, da tožnica ni imela izključujoče posesti, saj njeni zaposleni niso od posesti izključevali drugih, ko niso bili prisotni v pisarni oz. ko je bilo konec delovnika, materialnopravno napačna, kajti preozko tolmači kriterij izključujočnosti. S tem, ko tožnica ni odganjala naključnih obiskovalcev, kadar parcele ni potrebovala, njena posest v ničemer ni bila zanikana.

Prav tako pritožba utemeljeno navaja, da glede posestnega varstva ni bistveno ali gre za javno ali zasebno površino, z izjemo če gre za javno dobro, na katerem ni mogoče imeti posesti, niti ni bistvena hipotetična možnost dostopa. Poglavitna je namreč kvaliteta dejanske oblasti na nepremičnini (trajnost, zunanja vidnost, dostopnost in izključujočnost), ne pa lastništvo oz. hipotetična dostopnost nepremičnine.

Nekdo, čigar dejanska oblast nad javnim dobrim izpolnjuje vse štiri prvine posesti, tako ne bo užival posestnega varstva, saj mu pravo ne podeljuje statusa posestnika. Bo pa v trenutku, ko bo nepremičnini odvzet status javnega dobra oziroma bo javno dobro opuščeno, ista dejanska oblast dobila vsebino posesti in s tem posestno varstvo.