TFL Vsebine / TFLGlasnik

Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca so taksativno določeni v prvem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Prvi štirje v zakonu navedeni razlogi so bili podrobneje analizirani v prejšnjem prispevku, preostali pa bodo podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Prepoved opravljanja določenih del po pravnomočni odločbi, izrek ukrepa oziroma sankcije za prekršek, prestajanje zaporne kazni

Na podlagi pete alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi,

• če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali
• če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali
• če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela.

Ta razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se že pojmovno navezuje na izdajo odločb v drugih postopkih, tako kazenskih kot tudi prekrškovnih, in na področno zakonodajo, ki opredeljuje pogoje za opravljanja dela v določenih panogah.

Vzgojni ukrepi so opredeljeni v Kazenskem zakoniku (KZ), ki se v delu, ki se nanaša na vzgojne ukrepe, še vedno uporablja na podlagi 375. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), in v Zakonu o prekrških (ZP). Vzgojnim ukrepom v obeh zakonih je skupno to, da se nanašajo na mladoletnike. Po 74. členu KZ so vzgojni ukrepi ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom in oddaja v zavod za usposabljanje. V 33. členu ZP-1 so kot vzgojni ukrepi opredeljeni ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo. Upoštevajoč dejstvo, da je velika večina zaposlenih vendarle polnoletnih, pride do podaje izredne odpovedi zaradi izrečenega vzgojnega ukrepa verjetno v izjemno redkih primerih. Sodne prakse o tej tematiki namreč sploh ni mogoče najti.

Varnostni ukrepi so kazenske sankcije, ki se izrekajo storilcem kaznivih dejanj. V 69. členu KZ-1 je določenih pet varnostnih ukrepov:

• obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
• obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti,
• prepoved opravljanja poklica,
• odvzem vozniškega dovoljenja in
• odvzem predmetov.

Varstveni ukrep se lahko kršitelju izreče v postopku prekrška, primeroma gre za varstvene ukrepe prepovedi vožnje motornega vozila, začasnega odvzema motornega vozila v cestnem prometu in kolesa s pomožnim motorjem ter odstranitev tujca iz države.

Objavljenih sodnih odločb v zvezi s tem razlogom za izredno odpoved je zelo malo, nanašajo pa se predvsem na prestajanje več kot šestmesečne zaporne kazni. V tej zvezi velja izpostaviti, da po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. VIII Ips 345/2007 z dne 9. marca 2009 pravnomočnost kazenske sodbe ni pogoj za obstoj razloga za podajo izredne odpovedi po peti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Prav tako po mnenju Vrhovnega sodišča prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev, že samo po sebi pomeni okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, saj gre pri prestajanju zaporne kazni za dejstvo, na katerega zagovor ne more vplivati.

Če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku

Sprememba delodajalca, na katero se ta razlog za izredno odpoved nanaša, je opredeljena v 75. členu ZDR-1. Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, preidejo na delodajalca prevzemnika v primerih, če pride do spremembe delodajalca (zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve). Pravno varstvo delavcev v primeru spremembe delodajalca je določeno v drugem do osmem odstavku 75. člena ZDR-1.

Razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po šesti alineji 110. člena ZDR-1 je: »če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku«. Za uporabo tega razloga pa je najprej (v vsakem primeru posebej) treba ugotoviti, ali gre dejansko za spremembo delodajalca. V tej zvezi je treba izpostaviti stališča, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbah opr. št. VIII Ips 520/2008 z dne 10. maja 2010 in VIII Ips 126/2009 z dne 11. januarja 2011, v skladu s katerimi mora enota, ki se prenaša, predstavljati skupek virov in sredstev, njen cilj pa mora biti opravljanje gospodarske dejavnosti. Ekonomska enota mora ohraniti svojo identiteto. Le izjemoma se lahko brez sredstev prenesejo le delavci, vendar mora biti njihovo število občutno. Zgolj ob obstoju teh predpostavk gre za spremembo delodajalca, ki je osnovna predpostavka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po šesti alineji 110. člena ZDR-1.

Samo dejstvo spremembe delodajalca ne delodajalcu prenosniku ne delodajalcu prevzemniku ne daje pravice, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavci so v primeru spremembe delodajalca v skladu s 75. členom ZDR-1 tudi ustrezno varovani glede svojih pravic iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi.

Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po šesti alineji 110. člena ZDR-1 je bistveno dejansko stanje – da delavec prehod k delodajalcu prevzemniku odkloni, kar posledično pomeni, da delavec odkloni opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. V praksi delavec bodisi na delo pri delodajalcu prevzemniku sploh ne pride, bodisi pride in postavlja svoje zahteve glede opravljanja dela, bodisi pride na opravljanje dela k delodajalcu prenosniku. Za takšne primere ZDR-1 delodajalcu omogoča, da delavcu pogodbo o zaposlitvi izredno odpove. Delodajalec prenosnik zaradi pravnega prenosa podjetja delavca več ne potrebuje (in mu v okviru svojega podjetja tudi ni dolžan zagotavljati drugega dela), delodajalec prevzemnik pa od delavca nima nobene koristi, saj delavec delo pri njem odklanja. Podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po šesti alineji 110. člena ZDR-1 sankcionira torej kršitev osnovne delavčeve obveznosti, to je opravljanje dela (33. člen ZDR-1) in upoštevanje delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1).

Neupravičen izostanek z dela po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je predpisan v 53. členu ZDR-1 in pomeni, da delavec v taksativno določenih primerih, opredeljenih v prvem odstavku 53. člena ZDR-1, začasno preneha opravljati delo, vendar mu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, mirujejo. Najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe (ko hkrati preneha suspenz pogodbe) ima delavec pravico in dolžnost vrniti se na delo. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

Celoten članek je dostopen za naročnike!