IZREK
I. Ob delni ugoditvi pritožbi se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženi A. A. (osebni podatki v prvostopenjski sodbi) na podlagi drugega odstavka 394. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 68. člena KZ-1 izreče
sodni opomin,
ker je o kom trdila kaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu s tem,
da je preko odvetnika E. E., v dopisu zasebni tožilki z zadevo „opozorilo in izjava prepovedi“ z dne 17. 8. 2016 ter v dopisu Domu starejših občanov v X. z zadevo „obvestilo in predlog za posredovanje“ z dne 12. 8. 2016, o zasebni tožilki B. B. zatrjevala, da nadleguje in protipravno vpliva na njenega moža g. C. C., da naj bi ji slednji zaupal, da ga v Domu starejših občanov v X. pogosto oziroma prepogosto obiskuje, obiske pri njem pa ne izkorišča za druženje in pogovore, ampak izključno za druge namene, to je za prepričevanje, da naj premoženje, katerega lastnik je, prepiše na zasebno tožilko ter da brata sili naj se preseli v Dom upokojencev Y., kjer bi lahko glede na bližino stalnega prebivanja zasebne tožilke, brata še bolj pogosto obiskovala in ob teh še pogostejših obiskih še stopnjevala svoje nedopustno vplivanje nanj,
kar predstavlja negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki B. B., ki je bila zaradi teh zatrjevanj po prejemu zgoraj navedenega dopisa obdolženke dne 18. 8. 2016 tudi zelo prizadeta.
S tem je obdolžena A. A. storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (KZ- 1).
II. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba o stroških kazenskega postopka.
JEDRO
Odvetnikov privilegij iz 236. člena ZKP ni absoluten. Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica in ne tudi okoliščina ali ima oziroma nima s svojo stranko sklenjenega pisnega ali ustnega pooblastilnega razmerja.
Za izrek sodnega opomina sta določena dva pogoja. S prvim (formalnim pogojem) se zahteva, da je kaznivo dejanje že po samem zakonu lahko glede na predpisano kazen. Z drugim pogojem pa se dodatno zahteva, da je bilo konkretno storilčevo ravnanje glede na okoliščine še posebno lahko.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.