TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se preostanek stečajne mase prenese na Občino A. - skupaj z obveznostmi, ki so z njim povezane.

Jugoslovanski stečajni zakon (Ur. l. SFRJ št. 84/89) glede nepremičnin neposredno določa, da pripadejo družbenopolitični skupnosti, na katere območju ležijo. Glede ostalih sredstev napotuje na drug zakon. Pri tem pa se zastavlja vprašanje, kateri je tisti, s posebnim zakonom določeni organ družbenopolitične skupnosti, na katerega napotuje jugoslovanski stečajni zakon? Če je to Sklad za razvoj (po Zakonu o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij), ne bo problemov. Če ni, pa imamo na razpolago kar tri upravičence do teh sredstev. To so: z zakonom določen organ družbenopolitične skupnosti, Sklad za razvoj Republike Slovenije in občina. V konkretnem primeru jugoslovanski stečajni zakon sicer napotuje na ZDK, vendar je ta z uveljavitvijo ZLPP prenehal veljati. ZLPP pa sam izključuje svojo uporabo, saj določa, da se ne uporablja za podjetje v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje (pri čemer pa posebni zakon ne določa, da se ZLPP uporablja tudi za preoblikovanje takšnih podjetij). Zato je nastalo pravno praznino zapolniti s smiselno uporabo določb jugoslovanskega stečajnega zakona, ki veljajo za nepremičnine. To pomeni, da se tudi ostala sredstva, ki tvorijo preostanek stečajne mase (gre za nerazporejena družbena sredstva) izročijo družbenopolitični skupnosti, na katere območju ima dolžnik sedež.