TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji tožene stranke se delno ugodi in se odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem zniža na 500.000 SIT, tako da se sodbi sodišč prve in druge stopnje delno spremenita in mora tožena stranka po 2. točka izreka v sodbi sodišča prve stopnje plačati tožeči stranki skupaj 1.520.000 SIT (en milijon petsto dvajset tisoč tolarjev) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo: - od zneska 70.000 SIT od 2.9.1997 do plačila, in - od zneska 1.450.000 SIT od 2.3.2000 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

2. V preostalem delu se revizija tožene stranke in v celoti revizija tožeče stranke zavrneta.

3. Izrek o pravdnih stroških se v 3. in 4. točki odločbe sodišča prve stopnje spremeni, tako da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 97.295 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2000 do plačila, izrek v odločbi sodišča druge stopnje pa se spremeni tako, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 7425 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2001 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki 34.654 SIT stroškov za revizijo, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

V zvezi z izvajanjem revizije tožeče stranke o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni vplivalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. Argumenti, ki jih ponuja revizija, so strokovno utemeljeni in prepričljivi, toda pri spremembi uveljavljene sodne prakse je treba upoštevati, da morajo biti enaki primeri obravnavani enako, različni pa različno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26.06.2002 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem je mogoče priznati zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve OZ dne 01.01.2002 dalje. Pravno mnenje določa tudi obrestno mero zamudnih obresti, tako da v času veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO - A Ur. l. RS, št. 109/2001) ni dvojne valorizacije.

Ker je tožena stranka ugovarjala, da je bila tožnica nezmožna za delo le en mesec, med obravnavo dne 02.03.2000 pa sta se pravdni stranki sporazumeli "da pripada tožnici na račun materialne škode 70.000 tolarjev do sedaj" in nista navedli datuma, od katerega naj tečejo obresti, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 70.000 tolarjev in obresti od prvega zahtevanega zneska 200.000 tolarjev od 02.09.1997 do plačila. Tako je ocenilo poravnavo tudi sodišče druge stopnje, ki je pojasnilo, da je bil sklenjen le sporazum o višini škode, ne pa tudi o začetku tega zamudnih obresti, da pripadajo tožeči stranki zamudne obresti po 186. členu ZOR in da prisojeni tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku celo presega datum končanega bolniškega staleža.