TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar miličnik ureja in nadzoruje promet na javni cesti, opravlja eno
od nalog javne varnosti po 2. točki 2. člena zakona o notranjih
zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) in zato pri tem ne gre zgolj za
uradno dejanje po 1. odstavku 223. člena KZ SRS, temveč za
opravljanje nalog javne varnosti po 3. odstavku istega člena.

Pri urejanju in nadzoru prometa na javni cesti sta miličnika ustavila
obtoženca in mu, ker ni imel s seboj osebnih dokumentov ter
dokumentov o vozilu, naročila, naj pelje pred njima do postaje milice
v A., kjer bodo opravljene potrebne preveritve. Obtoženec pa tega
navodila ni upošteval in je z vožnjo nadaljeval mimo postaje milice v
A. proti V. Ko sta ga miličnika z miličniškim avtomobilom med
dajanjem zvočnih in svetlobnih signalov dohitela in skušala
prehiteti, da bi mu preprečila nadaljnjo vožnjo, je med prehitevanjem
zavil s svojim avtomobilom v levo, trčil v uradno vozilo miličnikov,
najprej v zadnji, nato pa v prednji del, hoteč ga zriniti s ceste, da
bi jima tako preprečil, da bi ga zaustavila, zaradi česar sta
miličnika morala odstopiti od nameravanega prehitevanja in sta
voznika prijela šele, ko je v bližini vasi L. povzročil prometno
nezgodo in se je moral zaustaviti.
Obtoženčevo dejanje je sodišče prve stopnje opredelilo le kot kaznivo
dejanje poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni
osebi po 1. odstavku 223. člena KZS v zvezi s členom 19 KZJ, češ da
gre pri ravnanju miličnikov za povsem običajno opravljanje njune
službe - kontrole prometa, kar naj bi bilo le uradno dejanje po 1.
odstavku 223. člena KZS in ne opravljanje nalog javne varnosti po 3.
odstavku istega člena, kot je trdila obtožba. Po mnenju sodišča prve
stopnje je hujša oblika kaznivega dejanja po 3. odstavku 223. člena
KZS podana le, če uradna oseba opravlja posebne naloge in ne zgolj
običajno redno delo, ki spada v njen delokrog in v okvir njenih
pravic.
Na pritožbo javnega tožilca je sodišče druge stopnje med drugim sodbo
sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izreklo, da je obtoženec
z opisanim dejanjem storil kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja
preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 3. v zvezi s 1.
odstavkom 223. člena KZS in 19. člena KZJ.
Iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje:
Pritožba javnega tožilca je deloma utemeljena, kolikor uveljavlja, da
sta delavca milice s tem, ko sta urejala in nadzorovala promet na
javni cesti, opravljala eno od nalog zadev javne varnosti, ki so
naštete v 2. točki 2. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list
SRS, št. 28/80), zaradi česar se njuno delo ne more šteti samo kot
uradno dejanje po 1. odstavku 223. člena KZS, kot je nepravilno
zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, temveč kot
opravljanje nalog javne varnosti po 3. odstavku 223. člena KZS.
Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 387. člena
ZKP v tem delu utemeljeni pritožbi javnega tožilca ugodilo ter je
izpodbijano sodbo v odločbi o pravni opredelitvi spremenilo tako, da
je opisano dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje poskusa
kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, po 3. v
zvezi s 1. odstavkom 223. člena KZS v zvezi z 19. členom KZJ.